Vladni predlogi so razdeljeni na tri sklope - notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah.

Na kom in koliko namerava vlada varčevati, si preberite v okvirjih na dnu tega prispevka!

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je popoldne poudaril, da so vladni predlogi varčevalnih ukrepov na področju sociale in trga dela selektivni ter ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Selektivnost varčevalnih ukrepov je denimo povezana z določitvijo cenzusa pri pravici do pomoči ob rojstvu otroka in pri dodatku za veliko družino.

Tako bi po novem te pravice še vedno dobile socialno šibkejše družine. Glede zniževanja višine nadomestila za varstvo in nego otroka pa Vizjak poudarja, da primerjava z drugimi državami Evropske unije kaže, da ima Slovenija enega najbolj radodarnih sistemov, zlasti glede 100-odstotnega plačila nadomestila za obdobje celega leta.

Preberite še: Na GZS klici ogorčenja, 15 odstotkov nižja cena krompirja ne bo rešila Slovenije

Na ministrstvu zato zavračajo namigovanja, da bo zaradi sprememb na tem področju prišlo do zniževanja natalitete. Menijo namreč, da predlagani začasni ukrepi, ki so primerljivi z evropsko ureditvijo, ne bodo vplivali število rojstev. Pri otroškem dodatku zvišujejo cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka.

Do sedaj je bila do otroškega dodatka v višini 40 evrov upravičena štiričlanska družina, kljub temu, da starša skupaj zaslužita mesečno več kot 3700 evrov neto. Po predlogu je ta meja postavljena na približno 2400 evrov neto mesečnega dohodka štiričlanske družine.

Pri nadomestilih za brezposelne pa želijo zagotoviti večji motiv pri tistih, ki izgubijo delo, da bi se čim prej ponovno zaposlili, poudarja Vizjak. Ukrepi za zniževanje in skrajševanje denarnega nadomestila tako po njegovih besedah težijo k preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti ob hkratnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja in odpiranju novih delovnih mest.

Pri letnem dodatku za rekreacijo upokojencev pa predlagajo selektivno znižanje. Za tiste z nižjimi pokojninami torej znesek letnega dodatka (v višini 367 evrov) ostaja enak, še zagotavlja Vizjak.

Fakin: Od vlade zdaj pričakujemo dolgoročne ukrepe

Neuravnoteženi in nepravični

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je popoldne pojasnil, da jim je vlada predstavila pet sklopov varčevalnih ukrepov. Z racionalizacijo materialnih stroškov bi prihranili 150 milijonov evrov, z varčevanjem na področju investicij in subvencij 175 milijonov, s prilagoditvami v javnem sektorju 250 milijonov, na področju politike trga dela in prejemkov 120 milijonov ter 130 milijonov evrov z ostalimi ukrepi.

Ščernjavič se ob tem sprašuje, kako je vlada prišla do teh številk. Če je takšen "cunami ukrepov" predlagala brez vsebine in brez analiz, je to po njegovi oceni zelo neodgovorno. Opozarja pa tudi, da se ti ukrepi nanašajo le na odhodkovni del proračuna, medtem ko o prihodkovnem delu v četrtek ni bilo govora.

Ščernjaviča tako zanima, kaj bo vlada storila, da bo povečala proračunske prihodke, pri čemer omenja zajezitev sive ekonomije in javna naročila. Poleg tega bi se po njegovem mnenju v proračun dalo dobiti sredstva, ki so se prek "bypass" podjetij odlila v tujino. To bi se dalo hitro storiti, če bi bila politična volja, pravi Ščernjavič, ki vladi očita, da se "ni zganila", ampak le pritisnila na reveže.

Ne socialni dialog, temveč ultimat

Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj opozarja, da ukrepi kot celota merijo v zniževanje ravni socialne države in so socialno izrazito nepravični. V celoti namreč izpuščajo prispevek najbogatejšega sloja prebivalstva, je prepričan Štrukelj.

"Vlada si lahko zelo na hitro izmisli 40 ukrepov, ne najde pa enega, ki bi vsaj na simbolni ravni pokazal ljudem, da bodo nekaj prispevali tudi tisti, ki imajo največ, medtem pa z lahkoto posega v porodniške dopuste in nadomestila za rekreacijo upokojencev," še pravi Štrukelj in opozarja, da je simptomatično tudi zniževanje kakovosti izobraževanja.

Glede na to, da je vlada socialnim partnerjem za pogajanja dala čas do 5. aprila, Štrukelj pravi, da bi to težko imenovali socialni dialog, bolj ustrezen izraz bi bil ultimat. V tako kratkem času je namreč, tudi pri najboljši volji, težko doseči razumen kompromis. V konfederaciji so kljub temu pripravljeni na iskanje kompromisov, nikakor pa ne bodo pristali na znižanje plač in odpuščanja.

Tajnikar: Vlada mora potegniti tudi poteze za krepitev gospodarske rasti

Sindikati pred misijo nemogoče

Tudi v Konfederaciji sindikatov 90 menijo, da je vlada postavila pred "misijo nemogoče", saj naj bi v tako kratkem času uskladila ukrepe v dialogu treh partnerjev. "V sindikatu se zavedamo, da je stanje naših javnih financ kritično, vendar pričakujemo uravnotežen in maksimalno enakopraven socialni dialog," so zapisali v konfederaciji. Poudarjajo še, da morajo biti ukrepi sorazmerni, selektivni in uravnoteženi, da ne bo prizadet le sloj najbolj socialno šibkih državljanov.

V konfederaciji, kot so še zapisali, pristajajo na dialog, ne bodo pa pristali na pritiske, ki bi pomenili odstop od njihovih načel in demontažo razvite socialne države. Napovedujejo še, da bodo skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami po potrebi načrtovali sindikalne akcije, če bodo te nujne za zaščito njihovih interesov.

Stranki PS in SD z očitki vladi

V poslanskih skupinah opozicijskih Pozitivne Slovenije in SD imajo številne pomisleke glede vladnega predloga ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Ogorčeni so tudi nad potekom četrtkove seje Ekonomsko-socialnega sveta, vladi pa očitajo nespoštovanje socialnega dialoga. V Pozitivni Sloveniji vladnega predloga ukrepov sicer še niso prejeli, a sodeč po doslej predstavljenem ocenjujejo, da gredo v smeri demontaže socialne države. Od vlade pričakujejo predvsem ukrepe, ki bodo usmerjeni v zagon gospodarstva.

Restriktivni ukrepi, ki gredo predvsem na račun državljanov, tudi socialno najbolj ogroženih, pa so po njihovi oceni nesprejemljivi, saj so socialno nepravični in neuravnoteženi. Poleg tega so, kot so v poslanski skupini PS zapisali sporočilu za javnost, zgroženi nad dogajanjem v okviru četrtkove seje Ekonomsko-socialnega sveta.