"V zadnjih 12 mesecih je po slovenskih rekah preteklo najmanj vode v zadnjih 60 letih, kar pomeni, da je primanjkljaj precejšen," pravi hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje. Tu ugotavljajo, da se po rekah trenutno pretaka le približno 35 odstotkov običajne količine vode za to obdobje. Stanje še ni kritično nizko, je pa posledica pomanjkanja snega, ki bi s taljenjem obogatil vodotoke.
Resnična suša šele prihaja
Rek ne polnijo niti podzemne vode, saj se je gladina vseh vodonosnikov - podzemnih rezervoarjev voda - zmanjšala. Napajanje vodonosnikov je bilo leta 2011 najmanjše v zadnjem desetletju. Pri tem so po Polajnarjevih besedah najbolj ranljivi plitvi vodonosniki, ki ne morejo zadrževati velikih količin vode. So v Krški kotlini na Dolenjskem, v Dravski kotlini na Štajerskem ter na Apaškem polju ob Muri. Pa tudi v alpskem svetu na območju Žirovnice, Begunj in Bohinja ter v kraškem zaledju, recimo na območju Iga, Rakitne in okolice.
Na teh območjih agencija za okolje priporoča racionalno rabo vodnih virov, a Polajnar pravi, da stanje še ni kritično, saj trenutno beležimo le začetke suše. S pomanjkanjem pitne vode, ki jo večina prebivalstva dobiva iz podzemnih virov, oziroma vode, ki jo črpamo tudi za druge namene, se bomo po Polajnarjevih besedah bolj intenzivno srečevali v prihodnjih mesecih. Ob nadaljevanju sušnih razmer, kot jih pričakujejo meteorologi - a jih ne morejo z gotovostjo potrditi, saj vremena ni mogoče napovedati za toliko časa vnaprej - ne bo problem le oskrba s pitno vodo, temveč lahko sušo občuti tudi gospodarstvo, na primer hidroelektrarne in turizem, pa tudi vodni živelj.
Obeti slabši kot ob veliki suši leta 2003
Že zdaj pomanjkanje padavin občutijo kmetje. Razmere so trenutno najbolj kritične na Primorskem, z izjemno suhimi tlemi pa se borijo tudi v Prekmurju. Agencija ugotavlja, da vodna bilanca, to je razlika med padavinami in izhlapelo vodo, v severovzhodni Sloveniji ni dosegla niti 20 odstotkov običajnih vrednosti, na Primorskem pa je celo negativna.
Če bo v naslednjih mesecih vremenski scenarij podoben tistemu iz leta 2003, ko se je država soočala z eno večjih suš v zadnjem obdobju, nas čakajo še težje razmere kot takrat, opozarja Polajnar. Ker ni bilo snega in padavinski primanjkljaj traja že skoraj štiri mesece, je namreč letos naš izhodiščni položaj za naslednje mesece slabši, kot je bil leta 2003.
"Ocenjujemo, da bi za vzpostavitev normalnega stanja podzemnih voda potrebovali od pet do šest mesecev statistično običajnih padavin," ob tem pravi Polajnar. Obenem svari, da se nam kaj hitro lahko zgodi, da bodo padavine silovite in bo prišlo do poplav, te pa ne bi koristile nikomur, niti vodnim virom ne. Hudourniška voda namreč hitro odteče in ne ostane v vodonosnikih. Reke bi se sicer napolnile do običajnih vrednosti pretokov, a bi ti tudi spet hitro upadli. "Potrebovali bi zložen, rahel, a vztrajen dež," pojasnjuje hidrolog.
Slovenija po njegovih besedah sicer še vedno velja za državo, bogato z vodami, vendar tudi nas niso obšle podnebne spremembe, ki prinašajo hidrološke ekstreme, kot so sušna obdobja in na drugi strani poplave. Ti se bodo v prihodnjih letih pojavljali bolj pogosto in bodo bolj siloviti, kot so bili v preteklosti, ocenjuje Polajnar.
Zato bo tudi v Sloveniji potrebno prilagajanje podnebnim spremembam, rešitev pa hidrologi večinoma vidijo v obnovi vodotokov, torej vračanju naravnih značilnosti degradiranim vodotokom. To vključuje ukrepe, kot so vzpostavitev naravne oblike struge, zasaditev avtohtonih rastlin na brežinah, premeščanje proda, omogočanje prostega preseljevanja rib, odstranjevanje tujerodnih vrst iz vodotokov in omejevanje odvzema vode na količine, ki še zagotavljajo dovolj velike oziroma ekološko sprejemljive pretoke.
Preberite še:
