V ljubljanskem Botaničnem vrtu za raziskovanje navadnega malega zvončka, edine vrste, ki uspeva v Sloveniji, skrbi vodja vrta dr. Jože Bavcon. V sončnem spomladanskem dopoldnevu ga najdemo med gredicami, opraviči se za blatne roke in vrtno opravo, nato pa nam razkaže svoje varovance. Več kot tisoč skrbno ločenih in označenih rastlinic je plod njegovega desetletnega raziskovanja in nabiranja zvončkov po vsej Sloveniji.
Bavcon si je namreč zadal, da razišče in odkrije kar čim več različic navadnega malega zvončka, ki se pojavljajo pri nas. Izdal je tudi dve knjigi, v katerih je podrobneje in s fotografijami predstavil kakšnih 50 različic iz Slovenije. Obseg njegovega dela je zavidljiv, čeprav mu zvončki predstavljajo le "vikend hobi". Ni namreč ne časa ne osebja, da bi se lahko v Botaničnem vrtu iskanju in vzgajanju raznolikih zvončkov bolj posvetili, pa tudi nobeden od tovrstnih projektov, s katerimi so se prijavili na javne razpise, ni uspel.
Tudi sicer je Bavcon prepričan, da so zvončki za Slovence očitno preveč samoumevni, da jih ne cenimo dovolj ter da bi jih po drugi strani lahko veliko bolj izkoristili. "Tudi z belino zvončkov, ki je pri nas prisotna vse od začetka januarja do sredine aprila, bi lahko v Slovenijo privabili tujce, če bi le znali s tem ravnati. Tako pa moraš, če želiš komu razkazati zvončke v naravi, najprej vzeti v roke vrečko za smeti in odstraniti vse pločevinke, stare gume in ostale smeti, ki jih odvržejo ljudje," razočarano ugotavlja vodja ljubljanskega botaničnega vrta.
Jože Bavcon med svojimi zvončki (foto: Kristina Župevc)
Dolgotrajen, a donosen posel
Največje zanimanje za zvončke je v zahodni in severni Evropi, priljubljeni pa so ne le med vrtnarji in gospemi, ki jih sadijo po svojih vrtovih, temveč tudi med strokovnjaki, ki vsako leto organizirajo različne konference, simpozije in pravcate "vikende zvončkov". Bavcon pravi, da je na tovrstnih strokovnih srečanjih zanimanje za odkup njegove zbirke vedno veliko, vendar mu, predvsem zaradi že omenjenih težav s pomanjkanjem časa in podpore, še ni uspelo namnožiti dovolj materiala (stabilnih rastlin), da bi lahko šel v prodajo. "Ne moreš pa prodati osnove, če želiš z delom nadaljevati," poudarja Bavcon.
Nad zvončki pa so "navdušeni" tudi gojitelji, saj nekateri med njimi prodajo tudi do sto tisoč sadik letno in s tem seveda dobro zaslužijo. Cene so včasih milo rečeno presenetljive. "Določena sorta zlahka doseže tudi ceno 200 ali 250 britanskih funtov za rastlinico, letos pa naj bi na britanskem simpoziju o zvončkih Galanthus Gala, kjer sem bil prisoten tudi sam, neko različico zvončka prodali za kar 700 funtov." Pri podjetjih, ki gojijo zvončke za prodajo, se najnižje cene gibljejo okrog 12 funtov, za vsako malo bolj posebno rastlinico je cena najmanj 30 funtov, hitro pa doseže tudi 60 funtov in več. V ljubljanskem botaničnem vrtu so zvončki naprodaj za pet evrov (za lonček z dvema rastlinicama).
Določeni zvončki dosežejo tako visoko ceno zaradi svojih posebnosti. Da iz dveh ali treh rastlinic posebne različice zvončka ustvarijo več primerkov za prodajo, traja na primer tri leta. Redkejše različice zvončkov so navadno tudi manj stabilne in se bolj počasi množijo, tako da lahko omenjeni postopek traja še dlje, kar seveda zviša tudi ceno. Le-to pa ohranja tudi povpraševanje, ki je še vedno večje od ponudbe, pravi Bavcon.
