V Nemčiji so največje demonstracije potekale ob nuklearkah Gundremmingen na Bavarskem in Brokdorf v zvezni deželi Schleswig-Holstein. Ob prvi jedrski elektrarni se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 4000 ljudi, po ocenah policije pa okoli 3000. Iz Brokdorfa pa poročajo o 3000 protestnikih, medtem ko so jih policisti našteli okoli 2300, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vseh demonstracij v Nemčiji se je po ocenah organizatorjev udeležilo več kot 20.000 protestnikov, ki so zahtevali, naj Nemčija čim prej zapre jedrske elektrarne in preide na druge vire energije. Nemška vlada se je po nesreči v Fukušimi lani odločila za konec "atomske dobe" in zaprtje vseh nukleark do leta 2022.

V Švici so protestniki ob obletnici najhujše jedrske nesreče po letu 1986 pozvali k takojšnjemu zaprtju obeh nukleark v državi. Kakih 50.000 demonstrantov se je zbralo ob jedrski elektrarni Mühleberg na zahodu države. Protestniki so se že v soboto zbrali tudi ob zaprti jedrski elektrarni Hinkley Point v Veliki Britaniji. Približno sto jih je ob nuklearki ostalo tudi čez noč in so vztrajali do danes.

Neprimerljivi jedrski nesreči

Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih incidentov ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Doslej je bila s tako visoko stopnjo nesreče označena le nesreča v Černobilu leta 1986.

Strokovnjaki so sicer opozorili, da so radioaktivni izpusti iz Fukušime dosegli le do deset odstotkov količine snovi, ki so ušle iz černobilske elektrarne, in da razsežnosti obeh katastrof vendarle ne gre primerjati. Vseeno je nastala ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širšo regijo.

Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti skoraj 90.000 ljudi. Vprašanje je, če se bodo lahko zaradi kontaminacije sploh kdaj vrnili - zagotovo pa ne še najmanj 40 let, kolikor načrtuje Tokio za razgradnjo in očiščenje nuklearke. Tudi širše območje okoli poškodovane elektrarne so številni raje zapustili.

Mnogi, med njimi tuji diplomati, so preventivno zapustili Tokio, ko so v vodi našli radioaktivni jod. Koliko ljudi je bilo prizadetih zaradi nesreče, morda ne bo nikoli uradno znano. Zaradi neposrednih posledic sevanja sicer ni umrl nihče, niti med delavci v Fukušimi, ki so skušali omejiti razsežnosti nesreče. Vsaj 300 naj bi jih bilo sicer resno izpostavljenih sevanju, najmanj šest pa jih je prejelo dozo, večjo od dovoljene.

Nemalo kritik in poročilo

Japonska vlada in še posebej operater elektrarne, tokijsko energetsko podjetje Tepco, sta bila deležna številnih kritik. Kot kaže vmesno poročilo preiskave, sta bila tako Tepco kot pristojni vladni regulator, agencija za jedrsko in industrijsko varnost, povsem nepripravljena na izredne dogodke, kakršna sta bila uničujoč potres in cunami, in na morebitne posledice, ki bi jih lahko imeli za jedrsko elektrarno.

Dogajanje v tej sicer visoko tehnološko razviti državi je k razmisleku glede uporabe jedrske energije prisililo tudi vlade drugod po svetu. V Evropi so se odločili za "stresne teste" vseh nukleark, potihnili pa so tudi načrti za gradnjo novih reaktorjev.