Velika Britanija je bila pripravljena tudi na jedrski napad na države izza železne zavese, ne pa tudi na Sovjetsko zvezo.

V času največjih napetosti med Vzhodom in Zahodom, po sovjetski invaziji na Afganistan leta 1979, so državni uradniki v Veliki Britaniji vsaki dve leti sodelovali na vojaških vajah. Britanski Daily Mail se je dokopal do "Vojaške knjige", skripte z vajami, ki so jih izvedli marca 1981, deset mesecev po smrti Josipa Broza Tita. Kako resna je bila, govori tudi to, da so vaje trajale polna dva tedna.

V tem času je Sovjetsko zvezo vodil ostareli Leonid Brežnjev, ZDA pa Ronald Reagan. Odnosi med Vzhodom in Zahodom so dosegli najnižjo točko po kubanski krizi iz leta 1962, napetosti pa so že rasle tudi na Vzhodu – Poljaki so ustanovili Solidarnost.

Scenarij vojaških vaj

In kakšen je scenarij dvotedenskih vojaških vaj? Vse se prične s kopičenjem sil Varšavskega pakta na mejah z Jugoslavijo, 9. marca. Kot v prvi svetovni vojni se trenja začnejo na Balkanu, poroča časopis, za Jugoslavijo pa piše, da je nominalno komunistična država, ki pa se je obrnila proti Zahodu. Ta prvi dan vaj so Britanija in ZDA poslale dodatne sile v Zahodno Nemčijo, medtem ko so prihajala poročila o ruskih ladjah, ki da napadajo ribiške čolne v Severnem morju.

Do večera 11. marca je videti, da je spopad neizbežen. Sovjetska zveza kopiči vojaške sile na meji proti Turčiji ter med Bolgarijo in Jugoslavijo, NATO pa krepi svoje sile v Nemčiji in Skandinaviji. Dva dni pozneje je kriza na višku, sile Varšavskega pakta prodrejo v Jugoslavijo. Irak napada vzhodne dele Turčije, kriza okoli Norveške se prav tako krepi. V Veliki Britaniji primanjkuje hrane in bencina, država razglasi izredno stanje.

Do nedelje, 15. marca so sile Varšavskega pakta z več kot 20 divizijami okupirale Jugoslavijo, Britanija pa pričakuje napad s strani Sovjetske zveze. V ponedeljek ob šestih zjutraj Britance prebudijo zračni napadi – Sovjeti s stotimi bombniki napadejo britansko protiletalsko obrambo.

Rusi izvedejo napad na Norveško, popoldne v drugem zračnem napadu hočejo uničiti sedem britanskih letalskih baz, Velika Britanija pa razglasi vojno proti Sovjetski zvezi.

V bombnih napadih umre na tisoče Britancev

Dan pozneje na stotine Britancev umre v zračnih napadih. Iz Jugoslavije prihajajo informacije, da so Sovjeti pričeli uporabljati kemično orožje. Do 19. marca Sovjeti okupirajo sever Norveške in počasi prevzemajo pobudo pri bojih v Nemčiji. Ponoči sledijo novi zračni napadi, umre na tisoče Britancev.

Po še eni noči, polni bomb, ob zori 20. marca Sovjeti uporabijo živčni plin v napadu na Škotsko in Manchester. Rusi prebijejo mejo Zahodne Nemčije, tamkajšnji Natov poveljnik zahteva jedrske napade na vojaške baze v Vzhodni Nemčiji, Čehoslovaški, na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji.

Britanci se niti v vojaški vaji niso upali napasti Sovjetske zveze. Po vsem, kar se je zgodilo, je bila odločitev železne lady Margaret Thatcher neizbežna – odobrila je jedrski napad. Na srečo, samo v vojaški vaji.