Pri načrtovani reformi skupne evropske politike za obdobje 2014-2020 Bogovič pozdravlja dejstvo, da se nadaljuje s plačili, vezanimi na proizvodnjo. "Tu se bomo morali znotraj teh strateških usmeritev tudi zelo jasno opredeliti, kam jih bomo usmerili znotraj okvirja, ki je jasno določen," je ocenil.
Sicer pa minister pozdravlja tudi ukrepe za male kmetije in poenostavitev birokratskih postopkov. Si pa minister želi čim bolje na evropski ravni definirati opredelitev "aktivnega kmeta".
Kot velik problem skupne politike pa Bogovič izpostavlja enotno plačilo. "Ocenjujemo, da je to na nek način za slovenski kmetijski prostor lahko kar velik problem," pravi minister. Slovenija bo po njegovih besedah poskušala tu zaščititi specifičnosti slovenskega kmeta.
Med temeljnimi novostmi, ki jih predvideva skupna kmetijska politika za čas prihodnje finančne perspektive, je namreč tudi uvedba pavšalnega zneska na upravičen hektar na nacionalni ali regionalni ravni znotraj sheme osnovnega plačila.
Kot je pojasnil predstavnik generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Willi Schulz Greve, naj bi poraba skupne kmetijske politike sicer ostala nominalno na ravni leta 2013 in bi znašala za celotno obdobje 2014-2020 do 435,5 milijarde evrov.
Nova ureditev neposrednih plačil predvideva tako obvezne kot prostovoljne sheme. Znotraj obveznih shem se poleg sheme osnovnega plačila predvidevajo t.i. zeleno plačilo ter shema za mlade kmete. V Bruslju predlagajo tudi poenostavljeno oz. glede zahtevkov manj zbirokratizirano shemo za male kmete.
Ključna novost pa je, da je znotraj sheme osnovnega plačila predviden pavšalni znesek na upravičen hektar na nacionalni ali regionalni ravni, pri čemer regije in kriterije določijo članice.
Poleg tega bo na podlagi prerazporeditve neposrednih plačil Slovenija, ki je do zdaj na podlagi "zgodovinskih razlogov" prejemala več od povprečja sedemidvajseterice, na slabšem. Osnova za izplačila bo tako razlika med sedanjo ravnjo in 90 odstotki povprečja, znižana za tretjino do leta 2020.
Bogovič je sicer med prednostnimi nalogami svojega resorja izpostavil zlasti povečanje samooskrbe in s tem povezano prehransko varnost ter povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega kmetijstva. Prav tako je med prioritetami ministrstva naštel še krepitev agroživilske verige, aktivno vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (na primer pri spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih, zlasti glede faze odkupa zemljišč), izboljšanje gozdno-lesne verige, pospešitev financiranja naložb v okolje iz naslova kohezijskih skladov ter iskanje priložnosti za prehod v nizkoogljično družbo.
Minister se je dotaknil tudi dosedanjega črpanja evropskih sredstev. Kot je ocenil, "zaenkrat ni nobenih bojazni, da pridobljena sredstva, ki nam pripadajo, ne bi mogli v tem obdobju do leta 2015, v tistem zamiku znotraj finančne perspektive 2007-2013 počrpati". Bo pa treba pospešiti prizadevanja v kohezijskem delu. Obenem pa si bo Bogovič prizadeval, da v okviru slovenskega proračunska ohrani nedotaknjena sredstva za kmetijstvo.
