Na račun socialne kapice bi tisti, ki prejemajo med 6000 in 8000 evri bruto plače, prišli za do okoli 200 evrov neto višjih plač, a hkrati bi znižanje socialnih prispevkov zmanjšalo prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno za med 250 in 300 milijonov evrov, in to v času, ko vlada napoveduje znižanje proračunskih izdatkov za 800 milijonov evrov.

V kolikšni meri bi socialna kapica zares prispevala k večji produktivnosti, lažjemu kadrovanju med visoko izobraženimi ter preprečevanje bega možganov izven Slovenije, smo vprašali menedžerje nekaterih gazel, ki v želji za trajnostni razvoj podjetja in visoko konkurenčnost z ustvarjanjem izdelkov z visoko dodano vrednostjo potrebujejo predvsem visoko izobražene ljudi.

Po mnenju Franca Guština, namestnika direktorja Kadrovskega sektorja v Krki, zlati gazeli 2010, je za zmanjšanje stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti "uvedba socialne kapice verjetno smiselna. Vendar pa je istočasno potrebno sprejeti še vrsto drugih ukrepov, ki bodo zagotavljali ustrezno financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne, tako da bo zagotovljen enak ali celo večji obseg pravic iz teh naslovov. O dejanski višini kapice je težko govoriti, možno jo bo določiti, ko bodo znani vsi ostali ukrepi."

"Socialna kapica nima vpliva na strošek plač. Spremenilo bi se samo razmerje med plačanimi davki in neto prejemki. Kot zaposlen pa si želim predvsem manjše davke. Če želimo zadržati strokovnjake v Sloveniji, bo potrebno še kaj več, kot dvigniti neto prejemke. Neurejeno poslovno okolje, na primer plačilna nedisciplina, neučinkovito sodstvo, slab zdravstveni sistem in še bi lahko našteval ... Uvedba socialne kapice ne bo uredila vsega." je med drugim dejal dr. Gregor Pipan, eden od dveh direktorjev podjetja XLAB, srebrne gazele 2011. Po njegovem mnenju je nizka plača le eden od razlogov za beg možganov. "Visoko kvalificirani kadri bežijo v tujino zaradi marsikaterega razloga, tudi nizka neto izplačila kljub visoki plači so eden od velikih motivatorjev za odhod na delo izven Slovenije. V državno blagajno odstotkovno največ prispevajo ravno visoko izobraženi kadri v gospodarstvu. Zakaj je temu tako? Za nizke plače obstaja veliko olajšav, večinoma so fiksne in neodvisne od plače, ki zmanjšujejo efektivno obdavčitev. Lastniki in menedžerji oziroma vodstveni kader pa ima poleg izplačila "nagrad za delo" preko plače še številne druge mehanizme, ki so ravno tako relativno ugodneje obdavčeni. Ugotovimo torej lahko, da efektivno največ davkov - tako absolutno kot relativno - plačujejo prav visoko usposobljeni strokovnjaki." Pipan zato poudarja, da je treba na ukrepe in reforme gledati celovito. "Nobena rešitev, pa naj bo še tako dobra, ne bo rešila družbe kot celote. Če pa se osredotočimo na konkurenčnost gospodarstva, je en ukrep, ki je na prvi pogled nesmiseln, dejansko zelo učinkovit - to je dvig DDV. Z dvigom stopnje DDV bi lahko razbremenili obdavčitev plač, hkrati pa spodbudili podjetja, ki proizvajajo in so izvozno usmerjena."

Socialno kapico pa pozdravljajo v družbi Infotehna Skupina, gazeli dolenjsko-posavske regije 2006. "Socialna kapica predstavlja pomembno orodje davčne razbremenitve, ki je na področju dela v Sloveniji nujna. Plače naših strokovnjakov so med najbolj obremenjenimi v Evropi, vrhunski kader je zelo drag, to pa na konkurenčnost slovenskih podjetij vpliva neugodno," poudarja Čedomir Jakovljevič. "Domači sindikati ukrepu odločno nasprotujejo, a očitno interesov inženirjev in drugih vrhunskih strokovnjakov ne zastopajo. Solidarnost in uravnavanje sta seveda nujna, a ne na škodo visoko usposobljenih kadrov. Socialna kapica ne pomeni zaščite najbolj premožnega sloja, ampak spodbudo ustvarjanju visoke dodane vrednosti in s tem blaginje. V Infotehni brez vrhunskih strokovnjakov ne moremo: so temelj ohranjanja in krepitve naših konkurenčnih prednosti, predstavljajo pa izjemno obremenjujoč strošek, s tem da njihove plače v pokojninsko osnovo tako ali tako niti ne štejejo! Socialna kapica bi bila dovolj pravična pri 2.500 evrih plače, tako bi bil razvojni učinek največji. Država pa naj uvede še vsaj en dodatni dohodninski razred in dvigne splošno olajšavo."

Po Jakovljevičevem mnenju je treba konkurenčnost gospodarstva spodbuditi tudi drugače: viri financiranja so trenutno težko dostopni, zato je treba posojilni krč sprostiti in podjetjem omogočiti, da investirajo. "Država naj se zadolži. Dodatno zadolžitev naj preko bank prenese neposredno v kreditiranje razvojnih in na svetovni trg naravnanih projektov ter podjetij, obenem pa okrepi sklade tveganega kapitala. Enega takšnih načrtuje denimo SID banka, težak bo 50 milijonov evrov. Če ga država napolni s 500 milijoni evrov in preko tega dokapitalizira tiste, ki sicer ne morejo do bančnih kreditov, pa slednji posojil ne bodo niti potrebovali."

"Namen novih uredb naj bi bil, da so slovenska podjetja sposobna najemati vrhunske svetovne strokovnjake pod podobnimi pogoji kot druge razvite socialno orientirane države, na primer Nemčija in Francija. To ni mogoče, saj je razlika med stroškom delodajalca in neto prejemkom strokovnjaka prevelika. Tako smo obsojeni na poceni hlapčevska dela, saj za zaposlitev vrhunskih ljudi nismo konkurenčni," pa je bil slikovit Japec Jakopin, soustanovitelj Seawaya, bronaste gazele 2007 ter tudi gazele Gorenjske tako leta 2009 kot tudi 2010, ki pričakuje, da bodo do ustreznih rešitev prišli strokovnjaki na ministrstvih.