"Eden od glavnih razlogov za zagon slovenske različice Wikipedije je bila gotovo njena odprtost in tehnične možnosti kot proste spletne enciklopedije, ki omogoča zbiranje človeškega znanja na enem mestu. Morda se je pojavila ravno v pravem času, ko je internet kot vir informacij dobival zagon. Na začetku so bile tehnične zmogljivosti Wikipedije manjše, kot so sedaj, niso še na primer delovali šumniki, poleg tega tudi ni bilo smernic glede navajanja virov in preverljivosti. Urejanje ni zahtevalo toliko znanja kot danes," se prvih korakov spominja ustanovitelj slovenske spletne enciklopedije. Jani Melik je bil takrat star 38 let.

Največ vsebine je za Wikipedijo in spletno skupnost prispeval s področja naravoslovnih ved, kot so matematika, fizika in astronomija. "Vsebino prispevam še danes. Veliko tudi s področja računalništva, jezikoslovja in tehnike," razlaga eden od administratorjev slovenske Wikipedije, ki se po objavi člankov glede na število govorcev jezika uvršča v sam svetovni vrh.

Povračil je mnogo, vendar niso materialna

Ob petkovem praznovanju jubileja so najaktivnejši slovenski wikipedisti pripravili slavnostni dogodek, da bi širši javnosti pokazali, kdo sploh prispeva k razvoju tega obsežnega projekta, ki je na globalni ravni zaživel 15. januarja 2001. Čeprav se med seboj večinoma ne poznajo, sta od slovenskih prostovoljcev, ki so si s somišljeniki zadali za marsikoga nedosegljiv in utopičen cilj združiti vse človeško znanje na enem mestu in ga brezplačno ponuditi družbi, pri ustvarjanju vsebine v zadnjem obdobju najbolj aktivna upokojeni kemijski tehnolog, ki prispeva tudi zgodovinske članke, in srednješolka, ki prevaja članke o zvezdnikih z angleške Wikipedije.

"Največ je verjetno mladih uporabnikov, še posebej študentov, dijakov, pa tudi strokovnjakov z raznih področjih, kot so glasba, biologija, zgodovina, jezikoslovje, informacijske tehnologije... Zagon nam verjetno daje občutek, da lahko nekdo samostojno prispeva k skupnemu dobremu, to je vsesplošnemu znanju," skupnost wikipedistov opisuje ustanovitelj, ustvarjalec in administrator slovenske Wikipedije.

Do administratorskega naziva se je prebil tudi 31-letni diplomirani biolog Jernej Polajnar, ki se je po naključju znašel v tej zgodbi. "Sem človek, ki ima rad, da so zadeve urejene. Pred petimi leti sem po naključju klikal po slovenski Wikipediji, ki je prej nisem poznal, in naletel na nekaj člankov, ob katerih sem se zmrazil. To me je spodbudilo, da sem začel tudi sam prispevati vsebino po svojih najboljših močeh. Ko pristopamo k tako odprtemu projektu in opazimo, da je določena stvar slabo opisana, oziroma ugotovimo, da nekaj manjka, si večina reče, da bodo itak že drugi popravili. Moje stališče pa je: ko posameznik opazi pomanjkljivosti in ima možnost, da jih lahko sam odpravi, se v tistem trenutku znajde v situaciji, da se vpraša, kdo bo, če ne jaz," se svojih začetkov spominja Polajnar.

Najprej je prispeval samo vsebino - prvi članek je bil, kot sam pravi, o neki zelo obskurni biološki temi, ki jo je po naključju zasledil na angleški Wikipediji, kasneje je odkril vzdrževalne sisteme, vmes pa je vse bolj konstruktivno sodeloval tudi na pogovornih straneh, zaradi česar mu je skupnost podelila status administratorja. "Socialna plat življenja nam ne gre tako dobro. Komuniciramo preko pogovornih strani. Občasno priredimo kakšno srečanje. Med nami so tudi taki, ki zelo varujejo svojo anonimnost, zato o njih ne vemo popolnoma nič. Sodi se načeloma po prispevkih," priznava eden izmed členov trdega jedra slovenske Wikipedije, ki naj bi danes štelo nekaj deset posameznikov, medtem ko naj bi v začetku leta 2011 Wikipedijo v slovenščini urejalo približno dvesto uporabnikov s po več kot pet in približno dvajset s po več kot sto urejanji člankov na mesec.

Čeprav je postal nekakšen urednik slovenske Wikipedije, ustvarjanje spletne enciklopedije še vedno razume kot svoj hobi. "Ko končam delo v službi, doma vključim računalnik in grem na Wikipedijo. Odprem seznam zadnjih sprememb, kjer je naštetih zadnjih petdeset posegov. Malo pregledam, kaj se je dogajalo, potem pa se morda lotim pisanja kakšnega članka. Moja boljša polovica s tem ni najbolj zadovoljna, saj porabim kar nekaj prostega časa za Wikipedijo. Zame je to kot odvisnost, za kar obstaja celo izraz wikiholik. Povračil je mnogo, vendar niso materialna," svojo pripadnost wikiskupnosti opisuje mladi biolog, ki je v preteklih dneh zaradi slavnostnega dogodka - bil je koordinator srečanja SloWiki10 - opravil kar nekaj intervjujev.

Na vprašanje, zakaj še vedno vztraja pri tem projektu, odgovarja z vprašanjem novinarskega kolega. "Vprašal me je, zakaj ne objavljam svojih prispevkov na angleški Wikipediji. Rad imam slovenski jezik. Zdi se mi koristno spodbujati rabo slovenščine tudi na internetu. Pomaga mi tudi pri poklicu, saj se pripravljam na kariero znanstvenika. Ena od osnovnih veščin znanstvenika je namreč, da zna ljudem predstavljati svoje ideje in delo," svoje občutke po petih letih ustvarjanja slovenske Wikipedije povzema Polajnar.

Pred županskimi volitvami horda novih obrazov

Nazadnje je po naključju zasledil biografijo švicarskega kristalografa iz 19. stoletja, in ker je bilo besedilo dobro napisano, ga je povzel in ustvaril nov članek za zakladnico slovenske Wikipedije. "Opirati se je treba na vire, ki veljajo za ugledne. V tem primeru sem članek zasledil v eni od znanstvenih revij. Poleg znanstvenih publikacij veljajo za ugledne vire tudi mediji, kot sta na primer Delo ali Dnevnik. Pomembno je, da imajo viri uredništva, pri čemer pa odpadejo razni rumeni oziroma tračarski mediji, saj slovijo po nepreverjenih govoricah. Biografije živečih ljudi so še posebej občutljiva tematika, in če bi se pri tem zanašali na take vire, bi se lahko človek čutil razžaljenega in lahko sprožil tudi tožbo. Temu se nujno izogibamo," uredniško politiko Wikipedije s ponosom opisuje eden izmed slovenskih administratorjev, ki se mora vsakodnevno ukvarjati z nepremišljenimi, promocijskimi, nesmiselnimi in žaljivimi vnosi v članke.

Vandalizme, kot jim pravijo administratorji, odstranijo po hitrem postopku. "Administratorji jih uspešno odpravljamo. Zelo pazimo, da se nam nobena izmed oblik vandalizma ne prikrade v članke. Čeprav ima javnost zelo kritičen odnos do Wikipedije, kar zadeva njeno verodostojnost, točnost in nepristranskost, se zaupanje z leti zagotovo povečuje. Sploh nepristranskost je eno glavnih vodil pri ustvarjanju člankov," meni ustanovitelj slovenske Wikipedije.

Po mnenju njegovega kolega so se pravila, z upoštevanjem katerih zagotavljajo Wikipediji verodostojnost, točnost in nepristranskost in ki odražajo nekakšen konsenz globalne skupnosti wikipedistov, izkazala za dovolj robustna in uporabna. "Merilo, po katerem nastaja Wikipedija, ni resnica, ampak preverljivost. Sami radi rečemo, da je Wikipedija ogledalo in ne luč," pojasnjuje Polajnar.

Čut za nepristranskost in kršitve drugih pravil skupnosti je v petih letih že izostril. Vandale, ki na Wikipediji skrbijo tudi za samopromocijo, na svojem teritoriju zlahka opazi. Poleg predstavnikov podjetij tudi politike, če dodajo ali spremenijo lasten življenjepis. Tekst ni napisan v enciklopedičnem slogu, napisan je v prvi obliki množine, bralce nagovarja v drugi osebi množine...

"Ponavadi se to dogaja pred županskimi volitvami, ko se pojavi horda novih in neznanih obrazov lokalnih funkcionarjev, ki želijo izboljšati svojo javno podobo, češ, tako sem pomemben, da o meni piše tudi Wikipedija. Taki prispevki odletijo stran, saj je kriterij pomembnosti še kako pomemben: o določeni osebi mora prej pisati kateri od uglednih medijev," razlaga Polajnar, ki se z virtualnimi kolegi na dnevni ravni večkrat drži za glavo, kako si nekateri razlagajo koncept avtorskih pravic. "Pri preverjanju, ali gre za kopijo avtorsko zaščitenega dela, enostavno prekopiraš stavek ali dva v Google. To seveda velja za vsebine, ki so že na spletu. Precej smo občutljivi za avtorske pravice."

Na vprašanje, ali se bo na Wikipediji znašel tudi članek o njem, potem ko je dal kar nekaj intervjujev za resne medije, Polajnar odgovarja, da težko. "Če ga bo kdo napisal, se bo, čeprav je objavljenih zelo malo mojih biografskih podatkov. Moram pa tudi priznati, da se bom počutil malce čudno, če se bo to dejansko zgodilo," napoveduje mladi biolog.

Kritike glede verodostojnosti so potihnile

Čeprav se zdi, da bogatenje Wikipedije poteka nemoteno, tako Melik kot Polajnar priznavata, da bi slovenska veja svetovne spletne enciklopedije potrebovala več prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni svoje znanje deliti s širšo množico. "Ker je skupnost majhna, je zato toliko več dela za aktivne člane. Članek o pevki Whitney Houston se je na slovenski Wikipediji na primer pojavil šele po njeni tragični smrti. Področja ekonomije, gospodarstva in prava so bolj slabo pokrita. Obstaja ogromno člankov o politikih in strankah, vendar gre predvsem za zelo skope podatke, po drugi strani pa na primer nič ne piše o tem, kaj je absolutna monarhija. Tisti, ki serijsko vnašajo osnovne podatke, bi morali zadeve tudi razlagati," svetuje svojim virtualnim kolegom administrator Wikipedije.

Majhnosti slovenskega trga se še posebej zaveda profesor z ljubljanske filozofske fakultete dr. Miran Hladnik, ki s svojimi študenti že vrsto let pomaga soustvarjati spletno enciklopedijo: v diplomskem seminarju so od leta 2006 dalje pisali gesla o slovenskih literarnih zgodovinarjih, potem so se lotili institucij (založbe, časopisi, zbirke) in literarnih pojmov, študenti prvega letnika pri uvodu v študij slovenske književnosti povzemajo zgodbe slovenskih romanov, tuji študentje pri nas pa prevajajo slovenistična gesla za svoje nacionalne Wikipedije.

"Wikipedija je eden od kazalnikov civilizacijskega preloma. Iz družbe, ki je gradila na zaupanju v znanje avtoritet, prehajamo v družbo, v kateri bo slehernik lahko ustvarjal znanje; iz poslušne prehajamo v kreativno družbo. Dejstvo, da imamo Wikipedijo v več kot 280 jezikih, z eno potezo pomete strahove, da gre za globalizacijski bavbav, ki ogroža eksistenco lokalnih kultur - ravno obratno je res! Povrhu ne stoji za njo nobena država ali korporacija z manipulativnimi cilji, ampak raste iz volonterskega dela zavzetih posameznikov," je prepričan dr. Hladnik, o katerem lahko na slovenski Wikipediji med drugim preberemo, da svoje literarnovedne in slavistične izsledke ter fotografski in videomaterial že leta prosto dostopno objavlja na spletu - na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi, Geopediji in Youtubu.

Prednosti Wikipedije so zanj evidentne: slovenska Wikipedija nam trenutno postreže s 133.000 gesli, kar je 133-krat več od Enciklopedije Slovenije, angleška Wikipedija pa s skoraj štirimi milijoni člankov, kar je 17-krat več od znamenite Britannice.

"Pred leti se je res dvomilo o verodostojnosti Wikipedije, ko pa so primerjave z Britannico v obeh našle enak delež napak, so kritike potihnile. Wikipedija stalno raste in se izboljšuje, tako da so informacije vedno bolj zanesljive, tudi v slovenski Wikipediji. Strokovnjak, ki se pritožuje, da Wikipedija nima informacij z njegovega področja ali da so te slabe, pomanjkljive in napačne, je za tako stanje kriv sam, ker informacij ni postavil tja gor ali jih popravil, saj ga Wikipedija ob vsakem obisku znova poziva, naj to stori. Strokovnjak, ki ne izkoristi priložnosti, ki mu jo ta medij ponuja, je, milo rečeno, neodgovoren," meni dr. Hladnik.

Čeprav naj bi Wikipedija predstavljala neomejen potencial širjenja vsebin, se eden izmed slovenskih administratorjev zaveda, da tudi pri angleški različici spletne enciklopedije upada število novih urejevalcev vsebine in posledično člankov.

"Na angleški Wikipediji so osnovne teme pokrite. Manevrskega prostora za nove vnose je malo, kar je po svoje razumljivo. Specializirana področja dopuščajo še nekaj svobode. Glavni priliv tako danes predstavljajo članki o aktualnih dogodkih," zaznava trende Polajnar; možnost spreminjanja vsebine v realnem času daje namreč Wikipediji to prednost, da jo lahko spletni obiskovalci ponekod uporabljajo tudi namesto novičarskih portalov, saj se popravljanje vnosov o dogodku odvija skorajda istočasno, kot se ta dogaja.

Čeprav se zaveda, da je ob današnji finančni situaciji težje pričakovati od posameznika, ki se bori za dostojno življenje, da bo zapravljal čas še za "kaj takega", se z najaktivnejšimi predstavniki slovenske Wikipedije zavzema za ustanovitev društva, preko katerega bi lahko wikiskupnost pridobila sredstva za nakup literature ali zaprosila za novinarske akreditacije, da bi lahko poročali o aktualnih dogodkih in jih tudi slikovno pokrili.

Idejni oče slovenske različice spletne enciklopedije ni tako črnogled kot njegov kolega. Prepričan je, da bosta količina in kakovost člankov zagotovo še naraščali, ob tem pa upa, da bo ostala Wikipedija odprt in prost medij, kot je bila doslej.

"Sploh zaradi napovedovanih zakonov oziroma sporazumov, kot so Sopa, Pipa ali Acta, ki naj bi na račun zaščite avtorskih pravic hkrati precej omejevale in škodovale svobodi govora, spletnim stranem in internetnim skupnostim. Nedavne proteste na Poljskem proti mednarodnemu sporazumu Acta je med drugim spodbudila tudi enodnevna zatemnitev angleške Wikipedije v protest proti zakonoma ameriškega kongresa," se poslanstva Wikipedije po desetih letih zaveda Jani Melik.