Premier Janez Janša je v četrtek napovedal, da bo vlada socialnim partnerjem na prvi seji ESS v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila svoja izhodišča za nov socialni sporazum, beseda pa bo tekla tudi o ugotovitvi, da je razkorak med načrtovanimi sredstvi v sprejetem proračunu za letos ter prevzetimi obveznostmi in obveznostmi do proračunskih porabnikov skoraj milijardo evrov.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič je dejal, da tudi delojemalska stran razpolaga z določenimi podatki, ki jih bo predstavila v ponedeljek. "Mi bomo po vsej verjetnosti govorili o podatkih, ki jih predsednik vlade v četrtek ni izrekel, in kažejo, da težo vseh bremen nosijo delavci in delavke ter upokojenci. Da so ti že zdaj največje žrtve te krize," je poudaril in opozoril na pritiske na zmanjševanje delavskih pravic. Slovenski politiki po njegovih besedah te razmere obravnavajo izrazito "knjigovodsko, računovodsko, skozi številke". "Pozabljajo, da so za temi številkami ljudje," je izpostavil.
Predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janeza Posedija podatek o manjkajoči milijardi evrov ni presenetil. Kot je dejal, bo pri razreševanju razkoraka v proračunu bistveno, da se bodo te naloge lotili skupaj. "Prepričan sem, da bo treba najti in odpreti neke ključne industrije, načine, kako bo šlo to v bodoče. Očitno je, da model, ki smo ga imeli v zadnjih letih, ni ustrezen," je povedal. Semolič si sicer od ponedeljkovega srečanja socialnih partnerjev v ponedeljek ne obeta veliko. V ZSSS jih bolj zanima nadaljevanje oz. ali bo vlada pri nastajanju socialnega sporazuma pokazala razumevanje do njihovih predlogov, opozoril in zahtev.
Posedi nekoliko manj optimističen
Semolič sicer verjame, da je Janšev cilj, da bo sporazum pripravljen do 20. junija, realen, če bo vlada pokazala voljo in prisluhnila sindikatom. Manj optimističen pa je Posedi. "S pogovori na tej ravni nimam pravih izkušenj, mislim pa, da gre za zelo optimističen časovni načrt. Dejstvo je, da bo neke zadeve treba doreči v tem roku, vendar močno dvomim, da bomo dorekli celoten socialni sporazum. Zanesljivo pa bo treba doreči, kako naj izgleda, do konca leta," je poudaril.
Medtem ko je Semolič med ključnimi točkami sporazuma naštel pokojninsko reformo, reformo trga dela, davčnega sistema in zdravstva ter delovanje pravne države, je Posedi izrazil pričakovanje, da bi bilo treba v sporazum vključiti vprašanje kmetijstva. "To je zelo pomembna dejavnost v naši družbi, je temelj za preživetje, življenje". Po njegovih besedah se bo sicer pri oblikovanju sporazuma zatikalo zlasti v delu, "na katerem si kapital želi negotove oblike dela", na kar sindikati ne morejo pristati.
Na vprašanje, kako usklajeni na prvo sejo ESS prihajajo delodajalci in sindikati, glede na to, da sta strani pogajanja o izhodiščih sami začeli že pred časom, je Semolič odgovoril, da so obdelali več tem, med drugim investicijski ciklus, problematiko pravne države, trga dela, da pa je še veliko vprašanj, ki jih še niso obravnavali. Posedi je ocenil, da o pravi usklajenosti ni mogoče govoriti. Kot je pojasnil, sicer delijo mnenje, da je treba ustvarjati nova delovna mesta in zagnati gospodarstvo, a se pri vprašanju trga dela zelo razhajajo, saj njegovo fleksibilnost strani razumeta zelo različno.
