Odločili ste se za vstop v državno politiko. Pred tem ste sicer večkrat dejali, da ni možnosti, da bi kandidirali za premiera.

Obdobja je treba ločiti. Dokler ni predsednik države sporočil, da bo razpustil parlament, nikomur, niti sebi, nisem dovolil niti pomisliti, da bi nastopil na državnozborskih volitvah. Čeprav so me k temu nekateri nagovarjali, celo z rezultati javnomnenjskih raziskav, ki so bili v moj prid. Razlogov je več. Ključen je ta, da je bila to vlada, ki sem jo podprl leta 2008 in nikomur nisem hotel dati možnosti, da bi mi kdaj očital, da je zaradi mene vlada padla. Poleg tega je bila v tem času na prvem mestu Mestna občina Ljubljana.

Potem ko je predsednik Danilo Türk razpustil parlament, so se zgodile zame tri pomembne stvari oziroma dogodki: pogovor z mojimi najožjimi sodelavci, obisk 26 uglednih državljanov, ki so mi prišli izrazit podporo in pogovor z družino. Zatem je padla odločitev.

Ko sem šel na volitve, sem iskreno povedal, da me zanima samo izvršilna funkcija. Takrat so me čudno gledali, češ kako lahko kaj takega rečeš. Toda bil sem iskren, vem, kaj bi bilo treba narediti na področju gospodarstva. Vem, kaj je dobro za državo in državljane. Če ne bo zdravega gospodarstva in če ob koncu mandata ne bo štiriodstotne gospodarske rasti, potem ne morete računati na brezplačno šolstvo in zdravstvo, solidarnost in socialo.

Vas je izid volitev presenetil?

Ne. Mene ne. Na to sem računal, tudi če se sliši samovšečno. Ekipa je bila sicer maloštevilna in časa malo, toda to je bilo v zadnjih letih morda celo mojih najljubših sedem tednov. Ob obiskih podjetij in ljudi sem začutil dober odnos, nikjer ni bilo nobenega žaljenja. Lahko me marajo ali ne marajo, nedvomno pa so imeli ljudje na terenu do mene spoštljiv odnos. In prepričan sem bil, da bomo zmagali.

Je Ljubljana v tem času kaj trpela?

Ne. Imel sem odlično ekipo sodelavcev, ki je takrat še več delala. Sam sem se šele po opravljenem delu na mestni občini odpravil po Sloveniji, vsak dan, tudi čez vikende. Je pa res, da sem vzel tudi nekaj dni dopusta, ko je bilo predvolilnih dogodkov preveč.

Po koalicijskih pogajanjih ste večkrat dejali, da so se nekateri pogajali s figo v žepu.

To se je videlo.

Menite, da je bila zdajšnja koalicija vnaprej dogovorjena?

Prepričan sem o tem. Nekateri so bili dogovorjeni.

Ciljate na Gregorja Viranta?

Seveda. Zdaj v medijih že pojasnjuje, da sta se z Janezom Janšo pobotala. Sicer pa mi je danes stvar bolj jasna. Medijsko smo jim pravzaprav pomagali, da so lažje zapakirali imenovanje predsednika državnega zbora.

To je bila torej po vaše predstava?

Da in očitno smo jim pomagali. Saj takrat bi lahko SDS, če bi tako želela, mirno podprla Boruta Pahorja.

Ni se še zgodilo, da predsednik DZ ne bi bil iz vodilne stranke oz. da ne bi imel podpore vodilne stranke. Poleg tega je bila kandidatura Boruta Pahorja vložena brez dogovora.

Potem so tu še koalicijska pogajanja. Če nekdo že parafira pogodbo in se dogovori za ministrstva, ki jih želi, kje je razlog, da odstopi od zaveze? To, da sem se na začetku pogajal pretrdo, nazadnje pa premehko?

Očitali so vam, da postavljate pogoje, namesto da bi se pogajali.

Ja in potem so pod prisilo parafirali pogodbo ... No ja, saj bodo morali to pojasniti svojim volivcem. Ljudi ne moreš varati na dolgi rok. Kdo lahko razlaga, da so volivci Liste Virant in tudi DeSUS hoteli v desno vlado? In prav ti dve stranki po anketah doživljata največji padec.

Kako daleč je priprava vloge za ustavno presojo ureditve, po kateri je tožilstvo v okviru pristojnosti notranjega ministrstva?

Gradivo je že usklajeno med Pozitivno Slovenijo in SD, čakamo še na strokovni pregled dveh bivših ustavnih sodnikov.

Kako komentirate prve kadrovske rešitve v novi vladi?

Vsak mandatar ima pravico postaviti svojo ekipo, ki ji zaupa in zanjo prevzema odgovornost.

Pa menjava treh funkcionarjev na prvi seji vlade? Morda vendarle bode v oči razrešitev direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča.

Tako hitra je bila nepotrebna. Ne vem, kaj so želeli s tem pokazati.

V ozadju teh razrešitev naj bi bila postopna ukinitev nekaterih agencij in uradov.

Zakaj pa jih potem razrešujejo? Če dve menjavi še poskušam razumeti - namreč da si želiš imeti svoja človeka na uradu vlade za komuniciranje in na Sovi - pa ne razumem takojšnje menjave direktorja urada za verske skupnosti.

V enem svojih prvih nastopov je nova vlada tudi sporočila, da ne bo prispevala sredstev za zimsko univerzijado v Mariboru.

Ukrep je nedvomno všečen, to je treba priznati. V času krize se ne zapravlja.

Vendar pa ne od bivšega ne od sedanjega ministra in niti od mariborskega župana nisem slišal nikakršne analize univerzijade. Vemo, da je tri milijone že plačanih in da je nekaj tudi že narejenega. Nihče pa ne pove, kaj bi dobili z 20 milijoni državnega denarja in osmimi milijoni evropskih sredstev. Bi ostala kakšna stanovanja? Bi ostala infrastruktura?

Treba je oceniti, čemu bi bili namenjeni vložki, koliko ljudi bi se zaposlilo, koliko ljudi bi prišlo in kaj to prinese regiji. Sicer pa ne vidim nobene težave v tem, da bi bila tekmovanja po vsej Sloveniji. Ne želim govoriti o pomembnosti univerzijade, saj ni primerljiva z evropskim prvenstvom v košarki.

Glavna naloga vlade bo rebalans proračuna za 2012, ki bo varčevalno naravnan. Govora je o 800 milijonih evrov prihranka. Ali je to vašem mnenju izvedljivo?

Že v koalicijskih usklajevanjih je bilo moje izhodišče, da je treba prepoloviti primanjkljaj in tako bi prišli do približno ene milijarde evrov prihrankov. Treba je vztrajati pri dvoodstotnem zmanjšanju zaposlenih, in sicer z mehkimi ukrepi, ter uvesti reforme, ki bodo prispevale k padcu obrestne mere za posojila, ki jih ima Slovenija.

Treba je tudi povečati število zaposlenih. V Sloveniji se govori o velikih infrastrukturnih projektih, o katerih smo si enotni - drugi tir, tretji pomol, tretja razvoja os, hidroelektrarne - in ki so skupaj vredni okoli 11 milijard evrov. V tej finančni perspektivi lahko počrpamo še 3,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Toda če imaš evropska sredstva, potrebuješ evropski razpis, in če v Sloveniji pade Primorje, ne bomo imeli domačega ponudnika na razpisu, ki bi lahko na novo zaposloval.

Toda slovenska podjetja, sploh gradbeni sektor, so v težavah, banke pa tudi niso več tako radodarne pri posojilih.

Kdo pa je ustvaril težave v bankah? Vodstva, pa to ne velja samo za banke, temveč za vse panoge. Govorim o napačnih odločitvah vodstev, do katerih je prišlo ali zaradi neznanja ali zaradi strahu pred zamenjavo ali zaradi pohlepa. Ali pa v kombinaciji vsega trojega.

NLB potrebuje vsaj 400 milijonov evrov svežih sredstev. Ali ste za to, da se banka dokapitalizira iz državnega proračuna?

Ne in bom proti temu. Tako smo govorili pred volitvami, to smo zapisali tudi v naši koalicijski pogodbi. Banka mora najprej počistiti svoj portfelj. Obenem pa mora skrbeti za svoje komitente. Razlog za slabo poslovanje NLB je v slabih odločitvah vodstva. Banko bremenijo slabi krediti iz preteklosti in dejstvo, da ni pristopila k reševanju podjetij. Imamo poskus pametne rešitve, to je Merkur. Toda, zakaj Merkur da, Viator&Vektor pa ne? Zakaj Merkur da, Primorje pa ne? Ali je normalno, da kot lastnik Pivovarne Laško podjetju ne reprogramiraš kreditov?

Kako naj se direktor in zaposleni v podjetju ukvarjajo s trgom, ko pa ne vedo, ali jim bodo podaljšali kredit in ali bodo šli v prisilno poravnavo ali stečaj? Banka bi morala bodisi odobriti dolgoročni kredit bodisi podjetju omogočiti, da proda, kar ni njegova osnovna dejavnost, da bo lahko vrnil kredit. Zdi se mi, da tukaj ni bilo nobene odločitve in da 'neodločitve' zadeve še poslabšujejo.

Lastnik in prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je pred dnevi dejal, da bi po primerni ceni Konzum prodal Mercatorju. Ali bi Mercator moral kupiti Konzum?

Pogovori o povezovanju so stekli že leta 2004, ko nismo govorili o prevzemu, ampak o povezovanju, skupnem podjetju trgovskega dela srbske Delte, hrvaškega Konzuma in Mercatorja. Mislim, da je treba idejo o povezovanju obuditi. Samo tisti, ki je v regiji, lahko uveljavlja sinergijo.

Kaj pa povezovanje pomeni z vidika konkurence?

To v Sloveniji ni problem, saj Mercator bi ostal in tudi blagovna znamka Mercator bi ostala. Problem bi lahko bil na Hrvaškem, kjer sta Konzum in Mercator prva in tretja veriga po prihodkih, in tam bi morali določene enote zapirati. Čeprav je treba poudariti, da monopol sam po sebi ni prepovedan, če se ga ne zlorablja.

Kaj pa je trenutno največji problem slovenskega gospodarstva? Kako izboljšati poslovno okolje?

Najprej bi bilo treba povrniti zaupanje v direktorje, ki so dobri. Ti imajo največjo odgovornost in jo tudi morajo prevzeti. To je po moji oceni ključno. Treba pa je tudi spodbujati investicije, pri čemer bi bila smiselna dodatna olajšava na investicijo, ki prinaša nova delovna mesta, novo dodano vrednost. Seveda je treba državo tudi debirokratizirati. Zato so dobrodošli tisti ministri, ki so bili prej župani in vedo, zakaj so na določene odgovore čakali dve leti. Lahko naštejem kar nekaj projektov v Ljubljani, ki stojijo, ker ni odgovora.

Vas morda vleče nazaj v gospodarstvo?

Včasih, da. Včasih se mi malo potoži po tem.

Koprski župan Boris Popovič vam je celo ponudil vodenje Luke Koper.

Boris Popovič je zanimiv kolega. V času njegovega mandata je Koper napredoval. Za Luko Koper bi potreboval nekoga, ki ima pogum, ki si upa investirati, saj ima za Koper velike ambicije. Za ponudbo sem se mu zahvalil. A iz Ljubljane ne grem.

Boste vnovič kandidirali za ljubljanskega župana?

Za to odločitev imam časa do srede.

Ali ste se sami pri sebi že odločili?

Ne.

Katera funkcija pa vam bolj ustreza?

Izvršilna, še vedno stojim za tem. To je stvar motiva. Obstajajo pa tri možnosti: da ostanem v državnem zboru in sem predsednik stranke, da kandidiram in sem izvoljen za župana Ljubljane in sem hkrati predsednik stranke ali pa da zapustim parlament in sem samo predsednik stranke.

Ali menite, da je mogoče učinkovito voditi stranko, če nisi vpet v državni zbor? Bojanu Šrotu to s SLS pred leti denimo ni uspelo.

Stvari se spreminjajo.

Se boste vključili v katero od evropskih strank?

Najverjetneje da, verjetno k socialistom. O tem bomo sicer še razpravljali.