Leta 1848 v Mariboru rojen rimskokatoliški duhovnik in pesnik Kernstock je bil eden vodilnih ideologov nemškega nacionalizma in katolicizma na avstrijskem Štajerskem. Mesto Maribor mu je leta 1908 podelilo naziv častnega občana. Ta diploma je še zmeraj ponosno razstavljena v samostanu na gradu Festenburg, kjer je Kernstock preživel večino svojega duhovniškega življenja.

Nezdružljiv s človekovimi pravicami

Po mnenju graškega zgodovinarja Uweja Baurja je Kernstock nesporen simbol vojnega hujskaštva in nemškega nacionalizma in šovinizma, takšno stališče pa ni združljivo s splošnimi človekovimi pravicami. "V sedanjosti ga v nemško govorečem prostoru cenijo samo še desničarski skrajneži," je poudaril Baur. Kernstockov sodobnik, avstrijski pisatelj Karl Kraus (1874-1936), pa ga je označil za najbolj krvavega diletanta vojne lirike.

V Sloveniji je najbolj znan Kernstockov verz, ki ga je med drugim v svoji zbirki esejev Brioni objavil Drago Jančar: "Lasst die wilden Slawenheere nimmermehr durch Marburgs Tor, lieber rauchgeschwärzte Trümmer als ein windisch Maribor!" Dobesedni prevod te "poezije" bi se glasil takole: Ne spustite divjih slovanskih armad skozi vrata Marburga, raje požgane ruševine kot vindišarski Maribor.

Leta 1923 je po naročilu mestnega odbora "Hitlerjeve" nacionalsocialistične stranke NSDAP z gradiščanskega Fürstenfelda spisal Hakenkreuzlied, himno kljukastemu križu. Ko je Kernstock leta 1928 umrl, so se za njegovo krsto zvrstili številni avstrijski nacionalisti, ki so dobrih deset let pozneje postali vodilni nacistični funkcionarji v Avstriji in v od Nemcev okupiranih državah.

Pouk se je nadaljeval v nemščini

Koliko je nacistom pomenil Kernstock, izpriča dejstvo, da so v okupiranem Mariboru nemudoma zaprli klasično gimnazijo in odpustili vse slovenske učitelje ter ustanovili Kernstockovo gimnazijo (Oberschule). V njej se je pouk nadaljeval že v drugi polovici junija 1941! V njej so poučevali večinoma Nemci iz rajha, nekoliko manj je bilo Avstrijcev, zelo poredko pa kakšen domačin. "V šoli, v kateri je bilo strogo prepovedano spregovoriti slovensko besedo, je delalo 16 učiteljev," je v svojem diplomskem delu, ki ga je leta 2010 zagovarjal na mariborski filozofski fakulteti, zapisal zgodovinar Igor Videčnik. Sprva je bilo na šoli 264 dijakov, že oktobra 1941 pa je ta številka narasla na 402. Po kapitulaciji Nemčije so slovenske povojne oblasti šolo zaprle, Kernstockovo mestno počastitev pa so več kot očitno spregledali.

Avstrijci so ga skoraj povsem izbrisali

Po Kernstocku so v času nacističnega vzpona na Štajerskem poimenovali veliko ulic, trgov in ustanov. Avstrijci so jih veliko preimenovali že v 50. letih prejšnjega stoletja. Kljub temu je bilo leta 2005 v Avstriji kar 53 Kernstockovih ulic, zdaj so, sodeč po Google Maps, samo še štiri, njihovemu preimenovanju pa se upirajo le najbolj zadrti desničarski politiki, denimo župan Hartberga, v katerem imajo tudi Kernstockovo osnovno šolo. Vse te okoliščine za mariborsko občinsko vodstvo pod županom Francem Kanglerjem niso zadosten razlog, da bi Kernstocka izbrisali s seznama častnih občanov. "O tovrstnem postopku nismo razmišljali in ga do zdaj tudi nikoli nismo izvedli," so nam prejšnji teden sporočili iz Kanglerjevega kabineta.