Na dejstvo, da je Kernstock, ki je nesporni simbol vojnega hujskaštva in velikonemškega nacionalizma, še zmeraj častni občan Maribora, so pred dnevi opozorili v občinskem vodstvu Hartberga, mesta na avstrijskem Štajerskem. To vodstvo že leta dolgo nasprotuje preimenovanju tamkajšnje osnovne šole, ki je poimenovana po Kernstocku. "Ne strinjam se s tem, da se zaradi dnevnopolitičnih razmišljanj izbriše del naše zgodovine. Kernstock sodi v obdobje, v katerem se je pač tako razmišljalo," je s tem v zvezi dejal tamkajšnji referent za kulturo Ludwig Robitschko in izpostavil Kernstockovo mariborsko častitljivost. Dnevnikova preverjanja so razkrila, da je avstrijskega duhovnika leta 1908 tako počastil tedanji mariborski župan Ivan Schmiderer. In ta diploma velja še danes.
Leta 1848 v Mariboru rojeni Kernstock je v začetku 20. stoletja zaslovel v Avstriji s svojo poezijo, v kateri je opeval veličino nemštva, hujskal k vojnemu nasilju in poniževal druge narode, tudi Slovence, ki jim je zameril, ker so po prvi svetovni vojni po njegovem prepričanju "okupirali" njegov Maribor. Leta 1923 je po naročilu avstrijskega lokalnega odbora (Hitlerjeve) stranke NSDAP spisal pesem kljukastemu križu (Hakenkreuzlied). Njegovega pogreba leta 1928 se je udeležilo veliko Avstrijcev, ki so kasneje postali pomembni funkcionarji v tretjem rajhu, med drugim tudi nacionalsocialistični gauleiter Siegfried Uiberreither, ki je bil po letu 1941 upravnik okupiranega slovenskega štajerskega ozemlja.
Vodstvu Mestne občine Maribor smo postavili vprašanje, ali namerava sprožiti postopek, s katerim bi Kernstocku odvzeli naziv častnega občana, tako kot je večina mest v Avstriji nekoč preimenovala Kernstockove ulice, trge in ustanove. "O tovrstnem postopku nismo razmišljali in ga do sedaj tudi nikoli nismo izvedli," je bil suhoparen včerajšnji odgovor iz Kanglerjevega kabineta.
