V rdečih številkah naj bi končala tudi Slovenija, ki ji komisija napoveduje 0,1-odstotno recesijo. Po mnenju ekonomista Jožeta Damijana je to celo nekoliko optimistična napoved, sam se namreč nagiba k 0,5-odstotnemu krčenju slovenskega gospodarstva, ki bi ob dodatnem zaostrovanju dolžniške krize hitro postala dvakrat višja. Predsednik vlade Janez Janša je ob tem opozoril, da pomeni nižja napoved gospodarske rasti še manj sredstev, ki jih lahko pričakujemo v proračunu: "Problema se lotevamo na obeh straneh. Vemo, da samo z zategovanjem pasu ne bomo izšli iz krize, treba je ponovno zagnati rast."
"Čeprav se je gospodarska rast ustavila, vidimo stabilizacijo razmer v Evropi," pa je dejal Olli Rehn, komisar za ekonomske in denarne zadeve, in dodal, da je bilo storjenih kar nekaj korakov na poti do finančne stabilnosti in ustvarjanja pogojev za vzdržno gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Kljub optimističnim napovedim Rehna opažajo analitiki komisije ohranjanje šibkega svetovnega povpraševanja in nizkega zaupanja v gospodarstvo, zaradi česar je nova napoved precej bolj pesimistična od jesenske.
BDP celotne sedemindvajseterice se tako letos ne bo bistveno spremenil, saj je napoved z jesenske 0,6-odstotne rasti spremenjena v nično rast. Območje evra pa bo predvsem zaradi dolžniške krize končalo leto 2012 z za 0,3 odstotka skrčenim BDP, kar je visok padec z jeseni napovedane 0,5-odstotne rasti. Najhitreje v EU se bo letos gospodarsko okrepila Poljska, ki naj bi v letu 2012 ustvarila 2,5-odstotno rast BDP, na območju evra pa napoveduje komisija najvišjo, 1,2-odstotno rast BDP, Slovaški. Na drugi strani bo recesija zaradi znanih razlogov najbolj udarila grško ekonomijo, ki je že lani usahnila za 6,8 odstotka, letos pa naj bi se skrčila še za dodatnih 4,4 odstotka. Na videz neizogibna recesija se v Grčiji odraža tudi v povišanju napovedanega primanjkljaja za leto 2012, ta naj bi namesto prvotnih 5,4 odstotka zrasel na 6,7 odstotka BDP.
Precej boljše novice prihajajo iz Nemčije, kjer se je kazalec zaupanja v gospodarstvo, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, zvišal za 1,3 točke, na 109,6 točke. Februarska rast je že četrta zapored, pri čemer je vrednost indeksa presenetila analitike, ki so v povprečju pričakovali za 0,8 točke nižjo rast. Klaus Abberger, ekonomist Ifo, je ob tem izrazil prepričanje, da je tveganje recesije ob robustni rasti nemškega gospodarstva nizko.
jan.bratanic@dnevnik.si
