Kljub vsemu rimeri sovražnega govora na spletu, kot je bil na primer zapis o volitvah in trenirkah na spletni strani SDS, močno dvigajo prah. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek ima zato, da bi se razmere spremenile, idejo: "Dekriminalizirajmo ga!" Prvi odzivi strokovnjakov na njegov predlog so različni.
Svojo zamisel je Rovšek omenil že nekajkrat, strokovnjake pa je k razpravi povabil januarja v časopisu Pravna praksa, kjer je svoj predlog natančneje opredelil: "V razpravo predlagam torej možnost, da se spodbujanje sovraštva in nestrpnosti prek spleta in medijev, ki ni povezano z nasiljem ali drugimi kaznivimi dejanji, opredeli "le" kot prekršek.... Govor ali pisanje brez nasilja in posledic ne bi bila kaznivo dejanje." Kot je zapisal, se strinja, da je kaznovanje skrajni ukrep in da je prej treba uporabiti druge možnosti. "Vendar žal verjetno drugače ne bo šlo, če želimo kaj narediti pri zajezitvi sovraštva, ki se širi predvsem prek spleta in drugih novih oblik posredovanja vsebin. Nesmiselno je tudi delovanje organizacije, kot je Spletno oko, če doslej v petih letih delovanja na podlagi tisoč prijav in stotin ovadb še nihče ni bil sankcioniran po 297. členu kazenskega zakonika."
To je glavna težava, s katero se pri sovražnem govoru soočamo pri nas, meni tudi Lija Mihelič iz Spletnega očesa. "Vedno bolj kaže na to, da je 297. člen zakonika bolj mrtva črka na papirju kot izvajanje v praksi, zato bi bilo smiselno razmisliti o drugih možnostih obravnavanja določenih (morda milejših) oblik sovražnega govora, tudi kot prekršek." Dodaja, da so v zakonu o varstvu javnega reda in miru sicer že določbe, ki omogočajo obravnavo spodbujanja nestrpnosti kot prekrška, vendar se pri obravnavanju širjenja nestrpnosti na spletu kot prekrška postavlja vprašanje možnosti preiskave in ugotavljanja identitete storilca. "Kakršen koli premik na področju obravnave sovražnega govora s strani pristojnih organov bi za delo Spletnega očesa pomenil večji smisel, saj prijave posredujemo pristojnim organom zato, da jih obravnavajo in primerno ukrepajo," zaključuje.
V primerjavi s kaznivimi dejanji so prekrški lažja ravnanja, manj nevarna, ki zaradi teže ne potrebujejo tako represivnega odziva kot kazniva dejanja, pojasnjuje prof. dr. Katja Filipčič s Pravne fakultete v Ljubljani. Za prekrške se namreč lahko izreče le globa (denarna kazen) in nekaj stranskih kazni (npr. odvzem predmetov), postopek je v primerjavi s kazenskim nekoliko poenostavljen in urejen v Zakonu o prekrških. Po naši ureditvi večino prekrškov obravnavajo prekrškovni organi (npr. policija, inšpekcije) v hitrem postopku. Vsak, ki mu je bila izrečena sankcija v takšnem postopku, pa lahko doseže, da zadevo obravnava še sodišče (okrajna sodišča v posebnem sodnem postopku).
Kako nevarno je dejanje za družbo?
Praviloma gredo spremembe v obratni smeri, pravi Filipčičeva, torej da prekrški postanejo kazniva dejanja. A pomembnejša sprememba kaznivega dejanja v prekršek se je pri nas zgodila konec 80-ih let, pripoveduje: "Do takrat so bile vse prometne nesreče, razen tiste s povzročeno manjšo premoženjsko škodo, kazniva dejanja.
Sprememba kazenske zakonodaje pa je določila, da pomeni prometna nesreča kaznivo dejanje le, če je bila z njo povzročena huda telesna poškodba ali smrt; če pa je nastala lahka telesna poškodba ali le materialna škoda, gre za prekršek." Filipčičeva je prepričana, da temeljni razlog za spremembo kaznivega dejanja v prekršek ne sme biti morebitno hitrejše obravnavanje in zato večja verjetnost kaznovanja, ampak ugotovitev, da neko dejanje ni v takšni meri nevarno za družbo, da ga je ustrezno oblikovati kot prekršek. Vedno mora po njenem torej iti za temeljit vsebinski razmislek.
Odvisno od volje tožilcev in sodnikov
Vse je odvisno od pametne kriminalitetne politike v konkretnem primeru, je prepričana doc. dr. Sabina Zgaga s Fakultete za varnostne vede. Ideja, da bi samo osnovna oblika sovražnega govora postala prekršek, če pa bi iz tega govora nastale določene posledice, bi bilo to kaznivo dejanje (npr. napad na določeno skupino zaradi takega govora), po njenem odraža primerno razmerje med prekrškom in kaznivim dejanjem. Odvetnik Aleksander Čeferin iz Odvetniške družbe Čeferin pa meni, da "niti slučajno s tako spremembo ne bi povečali učinkovitosti sankcioniranja sovražnega govora.
Vprašanje je v volji, da se taka dejanja preganjajo in v percepciji sodnikov in tožilcev, ki se jim pogosto sovražni govor ne zdi "nič posebnega" in ga ne obravnavajo dovolj resno."
