A kot je mogoče slišati v koalicijskih vrstah, se kaj lahko zgodi, da bodo zakon o državni upravi z dnevnega reda tokratne seje vlade umaknili, saj naj bi bila kar na nekaj točkah potrebna dodatna usklajevanja. Po nekaterih namigih obstaja tudi možnost (nekateri jo razumejo celo že kot dogovor predsednikov koalicijskih strank), da tožilstvo vendarle ostane pod pravosodnim ministrstvom.
Predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da se spremeni koalicijska pogodba in zakon o vladi in se torej tožilstvo ne seli na notranje ministrstvo, bo danes obravnaval svet Virantove Državljanske liste, v katere kvoto sodi minister Pličanič. Pravosodni minister je namreč prepričan, da za ohranitev tožilstva pod pravosodnim ministrstvom obstaja vrsta strokovnih razlogov, prenos tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo pa bi po njegovem povzročil tudi cel kup organizacijskih in drugih težav.
Pravna stroka je glede nesprejemljivosti prenosa tožilstva na MNZ skoraj enotna. Proti omenjeni selitvi sta tudi nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar in njen naslednik na čelu tožilstva Zvonko Fišer. Zaslužni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti Ljubo Bavcon je ta prenos pred časom za Objektiv označil celo kot berluskonijado. Opozoril je na številne nevarne posledice. S tem ko bi policijski oziroma notranji minister postal pristojen tudi za tožilstvo, bi tako denimo nastala velika nevarnost, da bi se kazenske zadeve začele in tudi končale na policijski postaji. Po njegovem prepričanju vloga tožilca postaja vedno bolj pomembna zlasti zato, ker tradicionalni represivni postopki prehajajo v postopke, v katerih nastopajo tudi žrtve in oškodovanci. Tožilec v teh postopkih nastopa kot tisti, ki lahko postopek ustavi oziroma odloča o nadaljnji usodi osumljenca.
Notranji minister Vinko Gorenak pa pravi, da zakon o vladi velja in po tem zakonu se tožilstvo preseli pod pristojnost MNZ. Sam mnenja o primernosti te ureditve, ki ga je vseskozi zastopal, ni spremenil. Ker pa ima trenutno vso infrastrukturo v roki ministrstvo za pravosodje, sta se Vinko Gorenak in Senko Pličanič dogovorila, da bo do 1. aprila na področju tožilstva pravosodni minister (po zgledu vlade v odstopu) opravljal le tekoče posle. Strateške odločitve bodo torej mogoče le, če se bosta z njimi strinjala oba ministra. Gorenak pa bo, kot nam je dejal, v tem času vzpostavil direktorat za tožilstvo, ki bo za zdaj le na papirju. Če bo zakon o državni upravi vseboval določilo o prenosu državnega tožilstva, bo omenjeni direktorat začel delovati. Če se bodo predsedniki petih koalicijskih strank dogovorili drugače, pa ne bo zaživel in bo tožilstvo ostalo pod Pličaničevim resorjem. "Odločitev bo odvisna od petih predsednikov koalicijskih strank," je dejal Gorenak. V osnutku sprememb zakona o državni upravi, ki ga je včeraj obravnaval vladni odbor za državno ureditev, pa je tožilstvo še pod MNZ.
Koalicijska pogodba določa, da morajo v primeru njenega spreminjanja s tem soglašati vsi koalicijski partnerji. Vendar pa je mogoče v nekaterih vladnih strankah slišati, da bodo določeno spremembo podprli, če se bodo o njej uskladili ministri, ki vodijo resorje, na katere se nanaša sprememba, oziroma stranke, iz vrst katerih so ministri, ter če ta sprememba ne bo v nasprotju z njihovim programom. To v primeru ohranjanja tožilstva pod pravosodjem torej pomeni, da bodo koalicijske partnerice, ki v spremembe niso neposredno vključene, z njo soglašale, če se bosta dogovorila pravosodni in notranji minister oziroma predsednika DL in SDS Gregor Virant in Janez Janša.
