Do izvolitve v parlament je bila zaposlena v otroškem dispanzerju Zdravstvenega doma Izola. Ali bo znanstvo z Gordano Živčec Kalan, predsednico zdravniške zbornice in nekdanjo direktorico izolskega zdravstvenega doma, ter sedanjim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki prav tako prihaja z Obale, pospešilo reševanje težav v zdravstvu, bomo videli. Naša sogovornica je prepričana, da bodo ne glede na razlike, prav zato, ker so zdravniki, "skušali sklepati za vse sprejemljive kompromise".

Tako kot Gregor Virant, ki bo opravljal znanstveno delo, lahko tudi vi po sklepu parlamentarne komisije opravljate zdravniško prakso v obsegu petine delovnega časa. Boste še naprej delali v Zdravstvenem domu Izola?

Petino delovnega časa bom opravila v Splošni bolnišnici Izola v urgentni otroški službi, ob vikendih. V zdravstvenem domu ne morem delati v ambulanti, ker ne bi imela prave kontinuitete pri delu z bolniki. V bolnišnici pa bom dostopna za vse otroke na Obali, tudi za "moje" otroke iz Izole. Tako sem se odločila iz dolžnosti, saj želimo skupaj s pediatrično kliniko doseči, da bi imeli tudi za otroke, enako kot za odrasle, 24-urno urgenco. To je zahtevna naloga, ker pediatrov primanjkuje, povprečna starost delujočih pa je okoli 50 let.

Kako ocenjujete novo delovno mesto?

Prve izkušnje so pozitivne. Na svojem novem delovnem mestu čutim še večjo odgovornost kot doslej. Želim narediti tisto, kar je najboljše za ljudi in verjamem, da tako želijo tudi drugi člani odbora za zdravstvo. Časi pa zdravstvu niso najbolj naklonjeni, saj veste, viharno je in težav je veliko. Zavedam se, da so to moji začetni koraki na novi poti in poskušam jih delati kot marljiva učenka.

Se je kdo že obrnil na vas? Težav je veliko: bolnišnice in zdravstvena blagajna v minusu, neplačevanje preseganja nekaterih programov, na primer celo radioterapije...

Precej dobro poznam zdravstveni sistem. Polovico svoje delovne dobe sem delala na kliniki in fakulteti, polovico na primarnem nivoju. Težav je veliko. Skupaj z novim ministrom bomo skušali s skupnimi močmi premakniti, kar se da. Prejšnji minister je imel veliko dobrih projektov, ki pa žal niso zaživeli v praksi.

Imate v mislih zdravstveno reformo?

Tako je.

Širino za vodenje odbora za zdravstvo vam gotovo daje tudi diploma iz akupunkture.

Zelo mlada, s 24 leti sem končala medicinsko fakulteto z idejo, da postanem pediatrinja. Končala sem še subspecializacijo otroške nevrologije in razvojne psihiatrije ter elektroencefalografije. Magistrirala sem v Beogradu, opravila že dve leti doktorskega študija, a ga nisem mogla končati zaradi selitve v Slovenijo. V Ljubljani sem končala študij akupunkture in ga z diplomo v mednarodnem centru v Pekingu še potrdila. Akupunkturo priznava tudi klasična medicina in je zelo dobra metoda za zdravljenje nekaterih bolezni. Seveda ne vseh. Menim, da mora biti v medicini vse odprto, ker lahko le tako na najboljši način bolniku pomagamo v danem času pri določeni bolezni.

Prakticirate zdravljenje z akupunkturo?

Tri mesece sem jo res. Rezultati zdravljenja so bili odlični. Sedaj z akupunkturo pomagam le družinskim članom.

Sprašujem vas, ker boste na odboru gotovo ponovno obravnavali tudi zakon o zdravilstvu.

Živim na obali in ljudje se velikokrat naslanjajo na alternativno zdravljenje v Avstriji in Italiji. Zato da bi lažje razumela svoje paciente, sem končala še francosko šolo homeopatije. Nikoli je nisem prakticirala, mi je pa zelo pomagala pri razumevanju bolnikov. Moje mnenje o alternativnem načinu zdravljenja je zelo odprto. Za določene bolezni je boljša ena, za druge pa druga metoda. Seveda je pomembno, kdo kaj izvaja. Idealno bi bilo, če bi se za vse to lahko izobrazili zdravniki, a težko je pričakovati, da se bodo po šestih letih študija medicine in petih specializacije odločali še za nadaljnje študije. To zahteva veliko časa, volje in denarja. Poleg tega pa v našem zdravstvenem sistemu zdravniki tega ne bi mogli izvajati, saj so ujeti v minute, ki jih imajo na voljo za bolnike.

V nekaterih državah EU so bolj odprti, bolniki lahko izbirajo, zavarovalnice pa to tudi plačajo.

Če bo alternativne načine zdravljenja obravnaval odbor, bom zagovarjala tiste odločitve, ki ne škodujejo klasični medicini in pomagajo pacientom. Moja kolegica, pediatrinja, lahko v Franciji izbira med klasično ali alternativno medicino. Homeopatsko zdravilo, na primer za vnetje mehurja, stane 2,5 evra. Pacient ve, kaj potrebuje, ko se mu bo vnetje ponovilo. V lekarni si bo kupil omenjeno zdravilo in ne bo obremenjeval ambulante prva dva dneva. Mogoče bi bil tudi to eden od načinov za razbremenitev primarne službe. Vse mora biti urejeno po predpisih v sodelovanju z zdravniško zbornico.

Vaša stranka, Pozitivna Slovenija, zagovarja javno zdravstvo, koalicijski program pa poudarja konkurenčnost tudi v zdravstvu.

Prav je, da bolnišnice delajo strokovno tisto, kar najbolj zmorejo. Konkurenčnost ni nič slabega, samo kontrolirana mora biti. Pozitivna Slovenija, večina prebivalcev in jaz res želimo javno zdravstvo.

Rekli ste, da imate radi rezultate... Zakaj ste vstopili v politiko?

Politiko smo predolgo prepuščali politikom, čeprav je dejansko stvar vsakega človeka, tudi mene. V politiko sem res prišla nenadoma, brez velikega premisleka, brez načrtovanja, brez dolgoletne želje, da bi postala politik. Zgodilo se je po naključju; za 60. rojstni dan sem bila v Tibetu in sem premišljevala, kaj bi lahko naredila dobrega za ljudi in državo. Po vrnitvi so se spletle takšne okoliščine in razumela sem, da je mogoča tudi moja pot v politiko. Vse se je zgodilo tako hitro in elegantno, da tudi sama nisem dojela, da se je to zgodilo. Takšne podpore nisem pričakovala. Z izvolitvijo sem sprejela nov izziv. Verjamem, da bom premaknila stvari na bolje. Če bomo novi poslanci samo za milimeter popravili mnenje o politiki, bom vesela.

Na prvi seji odbora za zdravstvo je bil poslanec SDS precej nestrpen zaradi naglasov, ki izdajajo vaše neslovenske korenine. Vas to prizadene?

Če nisi rojen v državi, kjer živiš, kljub trudu jezika ne moreš govoriti kot svojega. Jaz se trudim in se bom še bolj, da bi bila moja slovenščina čim boljša. Mislim, da manjše slovnične napake ne smejo biti problem, pomembnejši so rezultati dela.