Kot je mogoče slišati v vladnih vrstah, pa nad kakšno drugo spremembo koalicijske pogodbe vladni partnerji (za zdaj) niso navdušeni. Tako je malo verjetno, da bi dobila podporo pobuda, ki jo je podal pravosodni minister Senko Pličanič, da se tožilstvo vrne pod njegovo ministrstvo. Čeprav je bil prav prenos tožilstva na MNZ po mnenju stroke in poznavalcev najbolj sporna in nesprejemljiva točka koalicijske pogodbe.

Žerjav popustil in postavil pogoje

"Zavzel se bom, da gospodarska diplomacija ostane na MZZ. Prepričan sem, da mi bo tudi uspelo, saj nekateri pravijo, da sem dosti spreten pogajalec, morda mi je zato tudi usoda namenila mesto zunanjega ministra," je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko dejal Karl Erjavec. In res mu je uspelo. Čeprav minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav nad Erjavčevim vztrajanjem ni bil navdušen, se je gospodarski diplomaciji vendarle odpovedal. Ob tem pa postavil kar nekaj pogojev.

Tako Žerjav vztraja, da bo sam vodil poseben organ ali svet, prek katerega bo dajal gospodarskim atašejem vsebinske usmeritve. Da bo Žerjav v dogovoru z Erjavcem vodil strateški svet za gospodarsko diplomacijo, so nam včeraj potrdili tudi v uradu vlade za komuniciranje. Prav tako pa gospodarski minister želi, da bi v prihodnje merili rezultate učinkovitosti dela gospodarskih atašejev. "Eno od meril bo izvoz v posamezno državo," je pojasnil Žerjav in izpostavil, da Slovenija izvozi na 10-milijonski madžarski trg, ki je torej za dva milijona večji kot avstrijski, trikrat manj kot v Avstrijo, štirikrat manj kot v Italijo oziroma pol manj kot na Hrvaško.

Pobudo, da se gospodarska diplomacija vrne na ministrstvo za gospodarstvo, je po informacijah iz koalicijskih vrst na začetku pogajanj o oblikovanju desnosredinske vlade dal gospodarski minister v prvi Janševi vladi Andrej Vizjak. Vendar tedaj DeSUS h koalicijskim pogajanjem še ni pristopil. Ko se je pozneje oblikovanju koalicijske pogodbe pridružil tudi Erjavec, ta omenjenemu prenosu ni nasprotoval, a si je kasneje premislil. "Ne razumem, zakaj bi spreminjali neko stvar, ki je začela dobro delovati. Potem ko smo gospodarsko diplomacijo leta 2009 spet preselili na MZZ, je zaživela tako, kot smo si želeli. To izjavljam zato, ker mi to povedo gospodarstveniki, seveda pa pričakujejo, da bomo gospodarsko diplomacijo še krepili," je ob predstavitvi v parlamentu dejal tedaj še kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec. Na MZZ poudarjajo, da kljub zaostrenim finančnim pogojem sledijo interesom slovenskega gospodarstva. Ob tem izpostavljajo odprtje veleposlaništva v Albaniji in Braziliji, konzulata v Šanghaju, okrepitev nekaterih predstavništev z gospodarskim svetovalcem... Na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) tako zdaj deluje 27 ekonomskih svetovalcev.

Žerjav nam je tudi povedal, da sta se z Erjavcem glede spremembe koalicijske pogodbe dogovorila v navzočnosti drugih koalicijskih partnerjev in temu nihče ni nasprotoval. Pogodba sicer določa, da jo je mogoče spremeniti le, če to podpre vseh pet koalicijskih partnerjev. Kakšnih drugih sprememb pa - kot so nam dejali v koalicijskih strankah - za zdaj ne načrtujejo. Vsekakor ima manj upanja na uspeh predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da bi tožilstvo vrnili pod njegov resor.

Pobuda za ustavno presojo še ta teden

Pličanič je formalno pobudo za obravnavo tega vprašanja minuli petek poslal Virantovi Državljanski listi (DL), v katere kvoto ministrov sodi. DL bo o tej pobudi spregovorila predvidoma še ta teden. Če jo bo svet stranke podprl, je po navedbah ministrstva za pravosodje predsednik DL Gregor Virant tisti, ki lahko predlog predstavi koalicijskim partnericam.

Na vprašanje, ali bi DL na sprejem tega predloga lahko vezala svoj nadaljnji obstoj v koaliciji, so v stranki odgovorili, da bodo poskušali narediti vse, kar je v njihovi moči, da se bo njihov program uresničil. O morebitnem izstopu iz koalicije pa je še prezgodaj govoriti; tovrstna dejanja v tem trenutku po prepričanju DL tudi ne bi bila državotvorna, saj je Slovenija pred večjimi izzivi. "Nikakor ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bolj pomembno kakovostno in učinkovito delo tožilstva in ne sama uvrstitev v posamezno ministrstvo," so še poudarili.

DL se je, kot je znano, v svojem programu zavzela za organizacijsko podreditev kriminalistične policije državnemu tožilstvu. Kot poudarjajo na pravosodnem ministrstvu, Pličanič v pogajanjih o koalicijski pogodbi ni sodeloval. Je bil pa po njihovih navedbah predlog o prenosu tožilstva aktualen takrat, ko je bilo predvideno, da bi bila resorja notranjih zadev in pravosodja združena v eno ministrstvo. Tako bi bilo tožilstvo posledično združeno s kriminalistično policijo pod okriljem združenega ministrstva.

Z MNZ pa so nam na vprašanje, ali bi notranji minister Vinko Gorenak podprl prenos tožilstva nazaj pod pravosodni resor, odgovorili le, da bodo odločitev o morebitnih spremembah koalicijske pogodbe sprejele koalicijske stranke.

Se je pa včeraj na temo prenos tožilstva pod MNZ sestala delovna skupina Pozitivne Slovenije in SD, ki pripravlja besedilo pobude za oceno ustavnosti tega dela zakona o vladi. Besedilo bosta pregledala še dva bivša ustavna sodnika, nato pa ga bodo - s podpisi poslancev PS in SD - predvidoma še ta teden poslali na ustavno sodišče.