"Priprave na Univerzijado so nezadostne in vlada v današnji situaciji za slabo pripravljene projekte nima denarja," je povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Kaj je še povedal in kako se je odzval Tone Vogrinec, si preberite tukaj.
Turk je še dejal, da so se neformalno pogovarjali o sporazumu Acta, in da se nagibajo k temu, da sporazum zamrznejo. Konkretno odločitev o tem bo sporočil resorni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
"Ratifikacija je naloga parlamenta, konkretne postopke, kaj mora vlada v zvezi s tem ukreniti, bo vedel kolega Žerjav. Pomembna pa je tu vsebinska oziroma politična odločitev, da ne vidimo praktične potrebe, da bi Slovenija to morala zdajle ratificirati," je pojasnil Turk.
Jutri protest proti Acti
Jutri bo sicer v Ljubljani potekal tudi drugi protestni shod proti Acti, h kateremu poziva tudi mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonimni. Kot je povedal pobudnik protesta Gregor Plemenko, se bo protest začel ob 15. uri na Kongresnem trgu, okrog 15.45 pa se bodo preselili pred poslopje DZ.
V zvezi z napadi na spletne strani vlade, s katerimi poskušajo hekerji pritiskati k sprejemu odločitve o zamrznitvi ratifikacije, pa je Plemenko pojasnil, da temu cilju posvečena operacija Petarda še vedno poteka. Po večji aktivnosti minuli konec tedna so hekerji intenzivnost omilili, a se zna zgoditi, da jo bodo znova okrepili, če vlada ne bo kmalu dejansko zamrznila procesa ratifikacije.
Foto: Luka Cjuha
Ekipa urednikov portala E-demokracija.si pa sporoča, da je izjava ministra Turka o nagibanju vlade k sprejemu odločitve o zamrznitvi ratifikacije poskus relativizacije petkove javne predstavitve mnenj o Acti v DZ.
Obenem pravijo, da je izrekanje neformalne zavrnitve sporazuma prav tako preuranjeno kot poprejšnje prehitro sprejemanje s strani vlade. Obe odločitvi kažeta na nespoštovanje javnega dialoga ob sprejemanju odločitev in nezmožnost oblikovanja samostojne politike v primeru mednarodnih sporazumov in pogodb, pravijo.
Hkrati opozarjajo, da tudi zamrznitev sporazuma ni dovolj. Po njihovem mnenju je potrebno sporazum v celoti zavrniti in v družbi izkoristiti moment za debato o boljši regulaciji spleta.
Institucionalna reorganizacija
Šušteršič je po seji vlade še povedal, da bo vzporedno s pripravo rebalansa proračuna tekel tudi proces institucionalne reorganizacije. Treba se je namreč dogovoriti, kam po spremembah v strukturi ministrstev sodijo posamezni zaposleni, organizacijske enote in posamezne proračunske postavke.
Foto: Luka Cjuha
Po Šušteršičevih besedah bo ta proces stekel v naslednjem tednu. Pripraviti bo treba spremembe zakona o državni upravi in nove sistemizacije za vsa ministrstva. Vse pa naj bi bilo znano skupaj z rebalansom.
Vsak minister bo za svoj resor moral opraviti racionalizacijo, za kar je po njegovih besedah med ministri "velika volja, da to storijo". Pri tem je Šušteršič povedal, da si cilja, koliko naj bi s tem prihranili, niso zastavili, ker bo to moralo izhajati iz analize, kaj je racionalno in smiselno in kaj ne.
Izhodišča za socialni sporazum
Vlada je danes tudi potrdila izhodišča za socialni sporazum v obdobju 2012-2017. V naslednjih dneh jih bo poslala socialnim partnerjem, nato pa predstavila javnosti. Izhodišča bodo podlaga za javno razpravo s socialnimi partnerji ter predstavniki upokojencev in mladih, je po seji vlade povedal vodja urada vlade za komuniciranje Anže Logar (na fotografiji spodaj).
Foto: Luka Cjuha
Namen socialnega sporazuma je doseganje najširšega soglasja o ciljih skupnega razvoja, nujnih korakih iz krize in rešitvah, ki vodijo k državi blaginje za vse, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.
K oblikovanju socialnega sporazuma bodo povabili predstavnike upokojenske in mlade generacije, z namenom, da socialni dogovor nadgradijo s čim širšim medgeneracijskim dialogom. Izhodišča za socialni sporazum bodo najprej posredovali socialnim partnerjem, nato pa jih bodo podrobneje predstavili javnosti.
