Največji mobilni operater, tedaj še pod vodstvom Klavdija Godniča, je namreč brez poslovnega načrta in izračunov postavil prenizke cene, s katerimi je izrinjal konkurente. Zaradi tega mu danes grozi kazen UVK v višini več deset milijonov evrov, pa še težje tožbe Simobila in Tušmobila.

Po dolgih treh letih, odkar je proti Mobitelu (po novem le Telekom Slovenije) sprožil postopek zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja z uvedbo omenjenega paketa oziroma z nepošteno cenovno politiko, ga je UVK pred dnevi naposled zaključil. Po zanesljivih informacijah je v odločbi ugotovil, da so v Telekomu tudi kršili zakon, saj so vse do julija 2010 ponujali pakete po cenah, s katerimi niso mogli pokriti vseh stroškov.

"Urad je v predmetni zadevi sprejel odločitev, vendar te ne more komentirati do vročitve upravnega akta strankam," je bil včeraj s pojasnili skop direktor UVK Damjan Matičič.

Odločba sicer še ni pravnomočna, saj se lahko Telekom pritoži na vrhovno sodišče, kar pa je iz dosedanjih sodnih izkušenj tudi pričakovati. V primeru, da bo UVK uspelo odločbo ubraniti, bo sledil prekrškovni postopek, najvišja kazen, ki jo lahko regulator izreče zaradi kršitve protimonopolne zakonodaje, pa je deset odstotkov letnega prometa v zadnjem letu. Čeprav združeni Telekom, ki ga vodi Ivica Kranjčević, še ni objavil rezultatov za lani, pa lahko iz tistih za prvih devet mesecev sklepamo, da družbi grozi globa v višini do 70 milijonov evrov.

Vendarle Telekom precej bolj kot kazen UVK skrbijo tožbe, ki sta jih v zadnjih tednih v pričakovanju zanju ugodne odločbe začela vlagati konkurenta - Simobil in Tušmobil. Družbi, ki so ju Telekomovi manevri najbolj prizadeli, saj sta "ciljali" na segment mladih naročnikov, od nacionalnega operaterja zahtevata 413 (dve tožbi) oziroma 86 milijonov evrov odškodnine.

Sicer pa so iz Telekoma Slovenije danes sporočili, da so odločbo UVK o spornem paketu Džabest prejeli v sredo in jo zdaj njegovi strokovnjaki proučujejo. Dodali si, da očitanih kršitev niso storili, kar da bodo dokazali tudi v sodnem postopku zoper izdano odločbo.

Paket Itak Džabest ponudili brez resnih izračunov

V to, da je novembra 2008 "moral" ponuditi naročniške pakete Itak Džabest, je Mobitel, ki ga je tedaj vodil Klavdij Godnič, prisilila ravno konkurenca. Simobil je namreč na eni strani prišel na trg s paketom Orto u nulo - brezplačni klici v lastno omrežje in mesečna naročnina le 10 evrov - obenem pa sta na trgu resneje začela delovati tudi nova operaterja, Tušmobil in T2.

Mobitel je tako na relativno zasičenem trgu začel naglo izgubljati naročnike, zato se je vodstvo Mobitela domislilo paketa, s katerim bi potolklo konkurenco, tudi za ceno kratkoročnih izgub. Čeprav je bila njegova mesečna naročnina za pet evrov višja kot pri Simobilovemu paketu, pa se je takrat še vedno velika večina klicev odpravila v Mobitelovo omrežje. Simobil je tako šele tri mesece kasneje ponudil opcijo, ki je oba paketa cenovno izenačila, njegovi uporabniki pa so imeli določeno količino klicev v Mobitelovo omrežje brezplačno. Kot je po naših informacijah ugotovil regulator, Mobitel pred uvedbo paketa sploh ni naredil poslovnega načrta oziroma kakršnih koli stroškovnih izračunov. Kasneje se je izkazalo, da je Mobitel dejansko ustavil beg naročnikov h konkurenci.

Mobitel pod pritiski zvišal cene

To mu je uspevalo vse do junija 2010, ko je UVK v postopku, ki ga je marca 2009 sprožil Tušmobil, posredoval Mobitelu povzetek relevantnih dejstev, v katerem ugotavlja kršitev zakonodaje. Mobitel je pod pritiskom regulatorja avgusta istega leta povišal cene paketa Itak Džabest. Zanimivo je kmalu zatem Tušmobil začel ponovno rasti. Mobitel je sicer že prej skušal UVK prepričati, da cene paketa Itak Džabest niso predatorske (nižje od stroškovnih) in v podkrepitev tega predložil analize mednarodnih svetovalnih hiš, vendar je UVK ugotovil, da je Mobitel nekatere postavke neupravičeno vključil med prihodke.

UVK naj bi tudi ugotovil, da sta Simobil in Tušmobil po uvedbi Itak Džabesta prilagodila svoji ponudbi, vendar cenejše ponudbe nista mogla ponuditi, ne da bi pri tem ustvarjala izgubo. Opozorimo še, da pri njima mladi uporabniki predstavljajo precej pomembnejši del naročniške baze kot pri Mobitelu, ki lahko izgube pokrije s presežki od drugih.

Da je bil Mobitelov dejanski namen pri uvedbi omenjenega paketa izrinjanje konkurentov s trga, ki predstavlja velik del prebivalstva, okoli 20 odstotkov, bi lahko potrdilo tudi to, da je drugim operaterjem za zaključevanje klicev v njegovem omrežju zaračunaval nekajkrat več, kot je imel s tem stroškov. Tako je z veleprodajno maržo kril izgube na maloprodajnem delu.

tomaz.modic@dnevnik.si