Lah sicer glede števila izstopov članov iz stranke ni želel konkretneje govoriti, je pa pojasnil, da glede na trenutno "razpoloženje" in ocene, ki jih dobiva iz tamkajšnjih občinskih odborov, pričakuje še več izstopov. Prav tako je Lah tudi obvestil vodstvo stranke, da bo odstopil s položaja predsednika pokrajinskega odbora, saj mu "drugega ne preostane". Tako se je odločil po eni strani zato, ker se ne strinja z vstopom DeSUS v desnosredinsko koalicijo, na drugi strani pa je takšna tudi večinska volja tamkajšnjih članov. Ob tem pa je pojasnil, da bo kot častni član še nadalje ostal član DeSUS.
Kot navaja Lah, je prejel tudi več zahtev za sklic izrednega kongresa, vendar pa je poudaril, da so to posamične zahteve, o čemer bi občinski odbori morali sprejeti stališče oz. sklep, kar pa se za zdaj še ne dogaja. Tudi predsednik pokrajinskega odbora Podravje Marjan Malek je povedal, da se v občinskih organizacijah dogajajo izstopi, konkretnejših podatkov v zvezi s tem pa nima. "Predsedniki samo sporočajo, da imajo težave in da jim ljudje izkazujejo, da bodo izstopili," je dejal.
A predsednik občinske organizacije Maribor Valter Drozg je pojasnil, da je imel mestni odbor Maribor dan pred torkovo sejo sveta stranke sestanek, kjer so bili "približno pol na pol" z mnenji glede možnosti vstopa v desnosredinsko koalicijo. Od takrat do danes pa Drozg nima nobenih podatkov o posebnih odzivih na odločitev ali izstopih iz stranke. Po njegovih besedah sta le pred samo odločitvijo sveta dva člana izstopila, dva pa sta z izstopom zagrozila po telefonu. "A to je glede na število članstva pravzaprav zanemarljivo," je še dodal.
Bolj zainteresiran za PS in SD
Sicer je bil Drozg osebno "bolj zainteresiran za koalicijo s Pozitivno Slovenijo in SD", a kljub temu se mu zdi, da so glede na potek dogodkov na koncu sprejeli pravilno odločitev. "Mi smo v našem statutu zapisali, da bomo čuvali interese upokojencev. Če nismo v vladi, jih čuvati ne moremo," je pojasnil. Predsednik občinske organizacije Slovenska Bistrica Ivan Jurše je podobno kot Drozg za STA povedal, da so o tem vprašanju razpravljali še pred odločitvijo sveta DeSUS, in se nato odločili, da naj se vstopi v desnosredinsko koalicijo, v kolikor bo program njihove stranke upoštevan.
Dodal je, da za zdaj še nima podatkov o nobenih izstopih članov iz stranke, le en član se je še pred dokončno odločitvijo glede koalicije opredelil, da se s tem "težko sprijazni". Vendar pa je pozneje, pravi Jurše, v razgovoru z njim dejal, da bo še razmislil o tem. Prav tako tudi predsednik občinske organizacije Lenart Edvard Zorko ne beleži nobenih posebnih odzivov v zvezi z vstopom DeSUS v desnosredinsko koalicijo. Kot je povedal, so sicer v okviru pokrajinskega odbora Podravje ocenili, da "zaenkrat morda ne bi kazalo iti v to koalicijo", ampak to ni vplivalo na odločitev sveta stranke, saj je bilo pri tem stališču "Podravje bolj ali manj osamljeno skupaj z Dolenjsko", je pojasnil.
Odnosi so napeti tudi v DLGV
Kot piše Delo, so izjave nesojenega ministra Janija Sorška iz Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) pustile posledice. Zoran Janković se po tem, ko je Janša postal uradni kandidat za mandatarja, sprašuje, ali bo Virant spet snedel besedo in prepustil MNZ stranki SDS. Janković je za Delo ocenil, da če je dobro razumel intervju Janija Sorška, je za svojo načelnost Virant iztržil položaj predsednika državnega zbora. Državljanska lista Gregorja Viranta je namreč pred volitvami vztrajala, da pravosodja in ministrstva za notranje zadeve (MNZ) ne smeta prevzeti vodilni stranki v koaliciji, pa naj bo to SDS ali PS.
Zahtevala je tudi, da se tožilstvo priključi MNZ. Janković pravi, da so ta dogovor v pogajanjih o njegovi koaliciji dosegli, v koaliciji s SDS pa se na tej točki lomi, saj MNZ zdaj pripada SDS. Janković je prepričan, da očitno ni bil problematičen njegov program ali pomanjkanje koncepta, pač pa on sam "z imenom in priimkom". Meni namreč, da so se potencialne stranke za sestavo koalicije dogovarjale s Pozitivno Slovenijo s figo v žepu. Ugotovil je, da če upoštevamo vse dogodke v zadnjega pol leta, smo lahko prepričani, da je bil Gregor Virant obvod, ki je povzročil, da je tisti, ki je dvakrat izgubil volitve, kandidat za mandatarja.
Kot piše Delo, so menda zaradi Virantovih potez odnosi v DLGV precej napeti. Gregor Virant je povedal le, da razrez ministrstev še ni določen in da DLGV še vedno lahko prevzame MNZ in pravosodje. Izjavil je, da bodo morali dobro pretehtati, kajti tudi druga ministrstva so pomembna, denimo finance. Danes so se predsedniki koalicije pogajali o vrnitvi tožilstva v pravosodni resor in ta možnost – neuradno – še vedno ni izključena.
