"Ta razvada se je v zadnjih letih množično razširila, tako da so celo policisti nemočni," pojasnjuje Vesna Marinko z javne agencije za varnost prometa. Njenim besedam pritrjujejo statistični podatki. Še leta 2007 so policisti oglobili okoli 7600 voznikov, ki so kršili prepoved telefoniranja med vožnjo, lansko leto pa je bilo takšnih že 18.600.
Večina voznikov se ne zaveda, kako nevarno je telefoniranje med vožnjo. Po besedah Marinkove ga lahko primerjamo celo z vožnjo pod vplivom alkohola. Če namreč voznik med vožnjo telefonira, je to tako, kot če bi vozil z 0,8 promila alkohola v krvi. Tudi reakcijski čas voznika, ki ima med vožnjo resen telefonski pogovor, se močno poslabša. "V raziskavi, v katero smo zajeli sto naključnih voznikov različnih starosti in z različnimi vozniškimi izkušnjami, se je izkazalo, da je njihov reakcijski čas za sto odstotkov slabši, če med vožnjo telefonirajo, saj se je z 0,5 sekunde povzpel na več kot sekundo. Če se posvečamo pogovoru, se ne moremo posvečati vožnji," poudarja inštruktor varne vožnje Brane Legan.
"Telefoniranje bistveno zmanjšuje zbranost voznika, ki prepočasi reagira in lahko spregleda pomembne prometne informacije. To pa lahko pripelje do prometne nesreče," opozarja Kapun. Po podatkih javne agencije za varnost prometa mobilni telefon med vožnjo za pogovore ali celo branje oziroma pisanje SMS-sporočil in elektronske pošte uporablja dobra četrtina voznikov, ki se v povprečju med vožnjo po telefonu pogovarjajo osem minut. Samo tretjina med njimi jih uporablja naprave za prostoročno telefoniranje, ki so po slovenski zakonodaji dovoljene.
Cilj preventivne akcije je zmanjšati stopnjo uporabe mobilnega telefona med vožnjo in hkrati povečati stopnjo zavedanja voznikov o nevarnosti takšnega početja. Ne nazadnje pa lahko kršenje tega prepisa tudi drago stane. Globa namreč znaša 120 evrov. bl
