Namen ni spoštovanje omejitev, ampak izogibanje kazni
Ponudba detektorjev radarjev v Sloveniji ni skromna, mogoče pa jih je kupiti tudi prek tujih spletnih strani. Cene se gibljejo od nekaj deset do več sto evrov, ceni primerna pa naj bi bila tudi njihova kakovost oziroma zanesljivost. Njihov glavni namen je, da voznika na bližino kontrole hitrosti opozorijo dovolj zgodaj, da lahko vožnjo pravočasno upočasni na dovoljeno hitrost in se izogne kazni. Kar seveda samo po sebi postavlja vprašanje, ali gre za potuho prav tistim, ki najbolj nonšalantno ignorirajo omejitve hitrosti.
Policisti po eni strani priznavajo, da detektorji radarjev do neke mere delujejo preventivno, saj vozniki zaradi "halo efekta" tudi po opozorilnem pisku detektorja še nekaj časa vozijo bolj previdno in v skladu z omejitvami. Vendar detektorjem kljub temu nasprotujejo: "Menimo, da omenjene naprave ne prispevajo k temu, da bi vozniki dojemali spoštovanje predpisanih omejitev hitrosti zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu ter da bi se na tak način v prometu vedli družbeno odgovorno. Zato prodaji omenjenih naprav nismo naklonjeni," pravijo na generalni policijski upravi.
Na prometnem ministrstvu imajo drugačno mnenje. Ocenjujejo namreč, da uporaba detektorjev stremi k podobnemu cilju kot prometna zakonodaja: "Naprav, ki le opozarjajo na radarje, ne bomo zakonsko prepovedovali, saj je navsezadnje njihov učinek ta, da udeleženec v cestnem prometu zmanjša hitrost na dovoljeno ali celo pod dovoljeno mejo. Kar je pravzaprav namen prometno-varnostne zakonodaje. Tudi opozorila radijskih postaj o postavitvi radarjev, lokaciji prometne nesreče in zastojev vplivajo na prometne udeležence v smeri, da so bolj pozorni med vožnjo in previdni na cesti," precej bolj popustljivo razmišljajo na ministrstvu za promet.
Potuha ali le konfuznost nadzora?
Inštruktor varne vožnje Brane Legan detektorjem ni najbolj naklonjen, hkrati pa jim niti strastno ne nasprotuje. Opozarja pa, da detektorji nikakor ne pripomorejo k osredotočenosti voznika na vožnjo. Prej nasprotno. "Lahko gre za neke vrsto potuho, saj se voznik zanaša, da ga bo detektor opozoril na 'pasti'. To pa lahko pomeni, da bo voznik manj pozoren na vso prometno signalizacijo - ne samo na omejitve hitrosti - ter bo bolj površno spremljal promet," pravi Legan. Njegov kolega Andrej Brglez po drugi strani poudarja, da je nadzor hitrosti na slovenskih cestah preveč konfuzen in da voznikom pošilja mešana sporočila. "Potuho poznamo tudi brez detektorjev. Nekateri radarji so označeni celo na zemljevidih, pred drugimi so postavljene opozorilne table, tretji pa so - povsem nasprotno - skriti. Po mojem mnenju bi bilo treba temeljito razmisliti, kakšen način nadzorovanja prometa je najbolj učinkovit, in vztrajati pri enem načinu nadzora," razmišlja Brglez, ki prav zato dovoljene uporabe detektorjev ne vidi kot neko izredno obliko potuhe, o kateri bi morali imeti pomisleke.
