V policijskem sindikatu so mnenja, da je v ozadju namere, da se v ustavo zapiše zgornja meja javnega dolga, želja popolnoma omejiti možnosti referendumskega odločanja državljanov o pomembnih vprašanjih s področij, ki se nanašajo na javnofinančne zadeve, na primer pokojninski sistem, ter želja omejiti socialni dialog.
"Z uvrstitvijo zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi bila namreč avtomatično ustvarjena ustavna podlaga, na podlagi katere bi lahko ustavno sodišče izdalo odločbo o neustavnosti določenih referendumskih vprašanj, tako da bi lahko odgovornost za plačevanje nastalega finančnega in gospodarskega položaja v državi, ponovno naložili najmanj odgovornemu delu državljanov, ne glede na njihovo večinsko voljo," menijo v policijskem sindikatu.
Iz navedenih razlogov v sindikatu tako predsednika republike, predsednika državnega zbora kot vse politične stranke pozivajo, da umaknejo svojo podporo napovedani spremembi in predlagano pravilo uredijo z zakonom, "ki naj se ga, za razliko preteklosti, končno držijo najprej same".
V republiškem odboru Sindikata državnih organov pa navajajo, da so do zdaj znane štiri države, ki imajo pravilo omejitve javnega dolga vključeno v ustavo. Po njihovem prepričanju bi morali vlada in vsi ostali natančno pojasniti, kako se je izvajalo dosedanjih okoli 90 sprejetih vladnih varčevalnih ukrepov in kakšni so bili njihovi učinki. "Pravih rezultatov ni, razen na prihrankih pri plačah v javnem sektorju," namreč ugotavljajo v sindikatu.
Stopnjevanje pritiska
Tudi oni so prepričani, da gre pri predlogu za "omejevanje izvajanja sindikalnih aktivnosti v obliki referendumov in stopnjevanja oblik pritiska". "Če bo dolg postal ustavna kategorija, se bo tudi v naši državi demokratično referendumsko odločanje lahko nadomestilo z odločanjem v obliki diktata v Bruslju," so zapisali.
Vse sindikate zato pozivajo, da se pred sprejemanjem omenjenega pravila odzovejo z aktivnostjo, "ker je to poteza, ki bi lahko našo državo še globlje potisnila v recesijo kot pa iz nje". Sicer pa je pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja na predsednika DZ Gregorja Viranta in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja naslovila predlog za sestanek z vsemi sindikati, združenji delodajalcev in vlado na temo fiskalnega pravila.
Proti uvedbi omenjenega pravila v ustavo je nastopila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Dogovor o vložitvi predloga spremembe ustave, s katero bi v ustavo zapisali zgornjo, še dopustno višino javnega dolga, so stranke sprejele na političnem vrhu v torek.
