Kot so za STA povedali v Novi Ljubljanski banki (NLB), sledijo predpisani časovnici Ebe in nacionalnih regulatorjev, v skladu s katero je treba predpisani kapitalski količnik doseči do 30. junija. Vprašanje načina nove dokapitalizacije največje slovenske banke, za katero je uprava oktobra lani dobila pooblastilo lastnikov, že mesece buri javnost. Osnovna dilema je, ali se bo nov kapital za banko zagotovilo bodisi z iskanjem strateškega partnerja, ki bi na ta način vstopil v lastništvo in zmanjšal lastniški delež države, bodisi z dokapitalizacijo iz državnega proračuna, kar bi še okrepilo vlogo države v banki, bodisi z javno prodajo delnic. Glede tega vprašanja obstaja med desno in levosredinskimi strankami kar nekaj razlik.

Kot pravijo v NLB, bosta uprava in nadzorni svet izvedbo dokapitalizacije glavnim lastnikom, poleg države je to še belgijska KBC, predlagala takoj, ko bo oblikovana nova vlada, saj je njena odločitev pri tem postopku ključna. Na ministrstvu za finance so sicer decembra lani zatrdili, da se še vedno teži k dokapitalizaciji po načelu privabljanja zasebnih vlagateljev oziroma k takšnemu načinu sodelovanja države, ki ne bi imel vpliva na povečanje državnega dolga. Za dokapitalizacijo evropskih sistemskih bank je potrebnih 114,7 milijarde evrov, je decembra ocenila Evropska agencija za bančni nadzor (Eba). V Sloveniji naj bi za dokapitalizacijo NLB potrebovali 320 milijonov evrov, medtem ko je Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) na lanskih stresnih testih izkazala zadosten delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala.

Časnik Financial Times je danes ocenil, da med vsemi bankami, ki bodo morale predložiti verodostojen načrt za zagotovitev zadostnega deleža temeljnega kapitala, dvema večjima to skoraj zagotovo ne bo uspelo. Problematični sta italijanska Monte dei Paschi di Sienna ter nemška Commerzbank. Ti banki bosta skoraj zagotovo potrebovali finančno injekcijo države, piše časnik. Italijanski banki naj bi po oceni Ebe iz decembra lani manjkalo 3,3 milijarde evrov kapitala, medtem ko bi Commerzbank potrebovala še večjo vsoto, in sicer 5,3 milijarde evrov. Commerzbank je zato po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes zatrdila, da pomoč države ne bo potrebna. Vodstvo banke namreč poudarja, da so do konca lanskega leta uspeli zbrati tri milijarde evrov s kombinacijo ukrepov, kot so zmanjšanje tveganih naložb ter zadrževanje dobička iz zadnjega lanskega četrtletja. Na podoben način naj bi v prvi polovici letošnjega leta zagotovili tudi preostala potrebna sredstva in še celo milijardo več od zahtev Ebe.

Vlagatelji načrtu očitno verjamejo, saj so se delnice Commerzbank na borzi v Frankfurtu danes podražile za 13 odstotkov. Pozitivno se je odzvala tudi država, ki ima v banki trenutno 25-odstotni lastniški delež. Nemško finančno ministrstvo je namreč pozdravilo predstavljene načrte, a je dodalo, da jih je sedaj potrebno še uresničiti. Eba je sicer decembra ugotavljala, da imajo največje potrebe po novem kapitalu še naprej grške in španske banke (30 in 26,2 milijarde evrov). Nemške banke skupaj potrebujejo 13,1 milijarde evrov, francoske 7,3 milijarde evrov, italijanske pa 15,4 milijarde evrov . Dokapitalizacija je začasni ukrep, ki naj bi služil pomiritvi finančnih trgov. Dodatni kapital, ki presega nove baselske standarde, naj bi bankam omogočil, da laže prestanejo trenutno še vedno zaostrene razmere na trgu državnega dolga. Usklajena dokapitalizacija evropskih bank, za katero so se oktobra lani v sklopu reševanja krize v evrskem območju dogovorili evropski voditelji, je izredni ukrep. Kot je še poudarila Eba, bo takoj, ko bodo ukrepi za rešitev dolžniške krize začeli delovati in bo pritisk na državne obveznice popustil, znova proučila kapitalske potrebe bank.