Kdaj se pokažejo prva znamenja, da intelektualne sposobnosti slabijo? Britansko-francoska raziskava z več tisoč udeleženci, ki je zajela precej dolgo časovno obdobje, kaže, da logično mišljenje in spomin znatno nazadujeta že takoj po 45. letu starosti in ne šele po 60. letu, kot so menili do zdaj. Vodilno vlogo v raziskavi je imel londonski University College.

Izhodišče raziskave

Avtorji študije upajo, da jim bodo izsledki raziskave pomagali pri preprečevanju starostne demence, ki bo ob staranju prebivalstva najbrž največji zdravstveni problem 21. stoletja. V Sloveniji je danes dementnih že okoli 40.000 ljudi, do sredine stoletja pa naj bi se njihovo število podvojilo in se približalo 5 odstotkom prebivalstva.

Upanja, da bi lahko odkrili zdravilo proti alzheimerjevi bolezni ali drugim oblikam demence, za zdaj ni. Morda bi bilo mogoče proti tem boleznim nastopiti, če bi znanstveniki lahko do neke mere preprečili zmanjšanje intelektualnih sposobnosti. Zato je treba najprej vedeti, kdaj se ta proces zares začne. Nato je mogoče razmisliti o ukrepih, ki bi ga ustavili.

Potek raziskave

V študiji s 7390 udeleženci so britanski in francoski raziskovalci preučevali, kako se pri ljudeh, starih med 45 in 80 let, v desetih letih spreminjajo različne kognitivne sposobnosti. Udeleženci so v teh desetih letih sodelovali na treh testih.

Med drugim so v minuti morali napisati vse živalske vrste, ki jim pridejo na misel. Nato so morali v minuti na podoben način napisati vse besede, ki se začnejo s črko s. Tako so preverili svoje jezikovne kompetence. Zmožnost razmišljanja pa so preverili z računskimi nalogami in logičnimi vprašanji.

Izsledki

Tudi pri najmlajših udeležencih raziskave, ki so bili v začetku raziskave stari 45 let ali malo več, so avtorji študije opazili, da so jim v desetih letih, kolikor je trajala raziskava, zmožnosti razmišljanja oslabile, prav tako spomin. Pri starejših udeležencih je bil ta upad intelektualnih sposobnosti še hitrejši.

Moški in ženske, ki so bili na začetku raziskave stari od 45 do 49 let, so se po desetih letih na testih logičnega razmišljanja odrezali za 3,4 odstotka slabše kot na začetku. Pri moških, ki so bili na začetku raziskave stari od 65 do 70 let, so tovrstne intelektualne sposobnosti upadle za 9,6 odstotka, pri ženskah enake starosti pa za 7,4 odstotka. Le na področju besednega zaklada po desetih letih ni bilo očitnega poslabšanja.

Vsi udeleženci raziskave so bili uslužbenci londonskih mestnih oblasti in so že sredi 80. let sodelovali v neki drugi študiji. Ta skupina 7390 ljudi ni bila ravno reprezentativna, ker so vsi imeli zagotovljene službe.

Tako so avtorji študije ocenili, da je najbrž dejansko upadanje intelektualnih sposobnosti med ljudmi v povprečju še večje, kot je pokazala ta raziskava. Odprto pa ostaja vprašanje, ali se upad intelektualnih sposobnosti ne začne že pred 45. letom starosti.

Sklepi

Omenjena študija bi lahko pripomogla k raziskovanju demence. Nekatere prejšnje študije so pokazale, da se začne um prizadetih slabšati nekaj let pred nastopom demence. Avtorji omenjene študije pa menijo, da proces nastajanja demence lahko traja več desetletij. Tako bi bilo treba ljudi, ki bi lahko postali dementni, prepoznati ne nekaj let, ampak nekaj desetletij prej.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 7390 Britancev, naj bi predvsem pokazala, da se že po 45. letu lahko začenjajo slabšati kognitivne sposobnosti, kar naj bi kazalo na tveganje za nastanek demence. Pri tistih, pri katerih je to slabšanje intelektualnih zmožnosti v srednjih letih očitno, bi bilo tako mogoče že zelo zgodaj sprejeti preventivne ukrepe.

Profesorica Archana Singh - Manoux, ki je vodila raziskavo, pravi: "Zdaj moramo ugotoviti, pri kom je upad kognitivnih sposobnosti večji kot pri povprečnih ljudeh in kako lahko ta upad ustavimo. Do neke mere je preventiva možna."

Zdravo življenje in demenca

Avtorji študije menijo, da na nastanek demence vpliva predvsem način življenja v srednjih letih. Archana Singh-Manoux poudarja, da k upadu intelektualnih zmožnosti prispevajo predvsem kajenje, prekomerna telesna teža, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana vrednost slabega holesterola. Tako bi morda večina ljudi lahko zmanjšala težave s spominom v starosti, če bi se v srednjih letih zdravo hranila in redno telesno gibala.

Strokovnjaki tudi menijo, da so potrebne še dodatne študije in obširnejše raziskave, ki bi pokazale, kako lahko spremembe v možganih v srednjih letih pomagajo pri napovedovanju demence. Vsekakor se zdaj morda odpirajo nove možnosti za njeno preprečevanje, saj so doslej menili, da je treba njene vzroke iskati po 60. letu starosti, zdaj pa je jasno, da se vzroki začnejo vsaj pri 45. letu.

Ni pa še jasno, ali se demenca res lahko prepreči. Večina strokovnjakov še vedno meni, da je demenca pojav, ki spremlja staranje, in da jo je mogoče le odložiti.