Družbam več ne uspe pokriti stroškov

Državna zakonodaja je jasna, družbe bi morale brezplačno odpeljati vso odpadno embalažo, ki nastane, država pa določi minimalni cilj, ki ga družbe morajo doseči. Ta cilj država določi glede na stanje v minulem letu. A lani je prišlo do razkoraka med določenimi cilji in dejanskim stanjem na smetiščih. Pri komunalnih podjetjih se je čez leto po podatkih komunalne zbornice nabralo od 80.000 do 85.000 ton embalaže, kar je vsaj za 100 odstotkov več, kot je je bilo leta 2010.

"Tako velikega povečanja te družbe niso pričakovale in je tega niso niti vključile v svoje finančne načrte. Družbe bi morale pač preseči zastavljeni cilj, to pa pomeni veliko več dela in storitev kot v minulem letu za isto ceno. Embalažnine, kot rade poudarjajo te družbe, že nekaj let ostajajo enake, to pa pomeni veliko slabši poslovni izid. Dokler so bile razmere take, da pri komunalnih podjetjih ni bilo veliko embalaže in so bile cene surovine iz reciklirajoče embalaže na svetovnem trgu visoke, se ni nihče pritoževal, zdaj pa je drugače. Cene surovine so nizke, ločene embalaže je ogromno. So jo pač nehali pobirati," pravi Leon Behin, direktor Komunalne zbornice Slovenije.

"Žal se je takrat, ko se je ministrstvo za okolje odločalo za obliko sistema vračanja, zbiranja in predelave odpadne embalaže, v prvi vrsti razmišljalo o sistemu, ki bo temeljil na družbeni in okoljski odgovornosti. Težko si je bilo predstavljati, da bo za družbe enako ali celo bolj pomembno uresničevanje ekonomskega interesa," so povedali na ministrstvu, kjer sicer še vedno vztrajajo, da je sistem v redu zasnovan, problem pa da je le v njegovem neizvajanju.

Behin sicer priznava, da določb uredbe družbe nikdar niso natančno izvajale, saj podatki kažejo, da so posamezne družbe pri nekaterih komunalah pobirale vso embalažo, pri drugih pa nič, čeprav je jasno, da bi morale pobrati vso embalažo, ki se je nabrala pri določenih komunalah v deležu, kot so se dogovorili. Denimo Slopak 70 odstotkov in Interseroh 30 odstotkov. A zdaj, ko je prišlo do velikih sistemskih motenj, skoraj do razpada sistema, je potrebno vse te majhne detajle, ki izvirajo iz minulih let, korigirati.

Kdo mora pobrati embalažo in koliko?

Ironično je torej, da smo občani z vestnim ločevanjem povzročili to, da zdaj naši že ločeni odpadki stojijo pri komunalnih podjetjih in jih nihče noče odpeljati. Če je embalaže več, bi jo pač morale te družbe več odpeljati. A kdo konkretno in koliko več? To je vprašanje, na katero odgovor še iščejo.

Sistem je treba zato nujno spremeniti in smiselno bi bilo, če bi to storili v letu 2012, še pred potekom okoljskih dovoljenj teh družb, in uredbo prilagoditi glede na realne razmere na področju odpadne embalaže, pravi Behin. "Med drugim bi morali ločeno obravnavati in tudi določiti cilje za veliko industrijsko embalažo, ki jo je lažje pobrati, in majhno embalažo, ki nastaja pri gospodinjstvih. S slednjo je namreč več dela in z njo je težje ravnati. Treba je tudi jasno določiti, katera od teh družb pobira kaj in pod kakšnimi pogoji, ter nazadnje razmisliti, ali vse skupaj za občana ostaja v eni ceni komunalne storitve oziroma ali bomo uvedli embalažno storitev," našteva Behin. Ministrstvo za okolje po drugi strani razmišlja tudi o monopolizaciji področja in o podeljevanju koncesij. Omenja se tudi uvedba bančnih garancij, ki bi jih plačevala podjetja, ki dajejo embalažo na trg, in bi se uporabile prav v takih primerih, ko nepobrana embalaža ostaja pri komunalnih podjetjih, ker je družbe ne želijo pobrati.

"Drug, akutnejši problem pa je, kako odpraviti stanje, ki se je vzpostavilo leta 2011, ter kako delovati letos, ker si družbe še vedno niso enotne, kako bodo pobirale embalažo letos. To je treba urediti takoj - ali s spremembo pogodbenih odnosov ali z normativno tehnično državno uredbo. Ključno je, kako zagotoviti, da bo pobrana vsa embalaža," še izpostavlja Behin. Nova normativna ureditev je trenutno v fazi ustanavljanja delovne skupine, ki se bo s tem ukvarjala, so povedali na ministrstvu.

Delež embalaže, ki jo bodo letos morali prevzeti pri komunalnih službah, je krepko čez 100.000 ton.