Severna Koreja se ima za pohvaliti z marsičem – planinami, rekami, slapovi, borovimi gozdički, prestolnica Pjongjang pa je polna parkov (natančneje: krasi ga 70), ima čisto in pitno vodo, ceste niso polne prometnega kaosa, ulice in trge pa krasijo veličastni spomeniki.

Je pa pred vstopom v državo treba vedeti nekaj reči – če ste čustveno zelo navezani na svoj mobilni ali pametni telefon, boste imeli v Severni Koreji manjše težave, saj njegova uporaba v javnosti ni ravno priporočljiva. Washington Post svojim bralcem in popotnikom svetuje še, naj ne govorijo z nepoznanimi ljudmi in naj nikar ne skušajo fotografirati mimoidočih. Morda smo bili premili, ko smo zapisali, da te reči niso zaželene – v resnici so kar prepovedane.

Foto: Kim Jong Un – podobno kot oče – živahen ob dolgočasnih priložnostih

Severnokorejska oblast se je odločila, da bo v državo začela spuščati skupine tujih turistov, kakor tudi tuj kapital in investitorje, a bo vse skupaj potekalo pod njenim strogim nadzorom. V njenem načrtu je še, da turisti nikoli ne pridejo v stik z običajnimi prebivalci države. Zagotovo pa se bo vsakdo, ki se bo odločil obiskati Severno Korejo, srečal z omejenimi informacijami o prebivalstvu in njihovem življenju, za kar bodo poskrbele oblasti.

In zakaj je tako strog nadzor pomemben? Večina prebivalcev namreč nima dostopa do spleta, mobilnega telefona ali kakršnekoli tehnologije, s kakršno se mi srečujemo vsakodnevno. Televizijski program je izredno omejen, obstajata dva programa, ki ju nadzoruje vlada, sicer pa na njiju prikazujejo le stare kitajske filme in propagando, s katero poveličujejo nedavno preminulega ljubljenega vodjo Kim Jong Ila in njegovega naslednika Kim Jong Una.

Po poročanju Washington Posta je najbolj poznana turistična točka v Severni Koreji letovišče na planini Kumgang, na kateri so številni budistični templji, pohodniške steze, žuboreči potoki, slapovi in lepi gozdovi.