Ameriška vlada že vse leto pripravlja teren za pogovore afganistanske vlade s talibani, ki so jih ZDA leta 2001 po napadu na Afganistan vrgle z oblasti, a so slednji od začetka upora leta 2003 vseskozi pridobivali moč, tako da bo brez njihove udeležbe v mirovnih pogovorih usoda Afganistana po ameriškem vojaškem umiku leta 2014 zelo negotova.

"Ob predlogu so mi šli lasje pokonci"

Eden od peterice je Mohamed Fazl, ki je v Guantanamu, odkar so ZDA v začetku leta 2002 tam postavile zapor. Sodeč po dokumentih, na katere se sklicuje Reuters, je bil Fazl visok poveljnik v talibanski vojski in naj bi bil odgovoren za poboje pripadnikov afganistanske šiitske manjšine med letoma 1998 in 2001, njegov ameriški odvetnik pa pravi, da je ameriška vlada Fazlovo vlogo močno napihnila. Fazl je eden petih talibanskih zapornikov v Guantanamu, ki naj bi jih ZDA premestile v Afganistan v okviru graditve zaupanja, s katerimi želijo talibane prepričati v mirovne pogovore. Slednji namreč zanje niso nujno zainteresirani - glede na svojo moč bi lahko čakali leto 2014, da ameriški oziroma Natovi vojaki v skladu z napovedmi odidejo iz države, in bi nato sprožili ofenzivo.

Obamova administracija bo pri teh načrtih v kongresu naletela na hud problem. "Lasje so se mi dvignili, ko so predstavniki Bele hiše prišli pred nas s tem predlogom, in lahko vam povem, da so iz kongresa v Belo hišo romala zelo ostra pisma," je za Reuters dejal neimenovani predstavnik kongresa, eden od senatorjev pa je Obamovi administraciji neposredno dejal, naj se ne pogaja s teroristi. Poteza bi bila še posebno občutljiva v volilnem letu - Obama se bo novembra potegoval za drugi predsedniški mandat. Republikanci mu že tako in tako očitajo, da je premehak v odnosih z Iranom in drugimi državami, glede Guantanama pa so zavrnili razmišljanje administracije, da ga zapre in zapornike premesti na ameriška tla. Fazla sicer ne bi izpustili in v Afganistanu ne bi bil svoboden, ni pa jasno, kakšen režim bi veljal zanj.

Karzaj se strinja s pisarno talibanov

Toda ameriški pogovori s predstavniki talibanov, tudi s posredniki njihovega voditelja Mule Omarja, za katerim je razpisana do deset milijonov dolarjev vredna nagrada, potekajo dalje in so po trditvah Reutersa precej večji dejavnik v Obamovi politiki do Afganistana, kot je javno znano. Ameriški predstavniki so se letos nekajkrat srečali s predstavniki talibanov v Katarju in Nemčiji, ki je tudi dejavna v pogajanjih. Med drugim je zdaj živa ideja, da bi talibani odprli svoje predstavništvo v Katarju in bi tako imeli svoj naslov zunaj Afganistana, kamor bi se Američani lahko obrnili, vedoč, da so tam pravi predstavniki talibanov (najmanj enkrat so že naleteli na lažnega sogovornika). Po prvotnih pomislekih je to idejo podprl tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je bil po poročanju agencije sprva kritičen, ker naj ga ne bi sproti obveščali o pogovorih.

Afganistanski visoki mirovni svet, ki ga je Karzaj ustanovil lani za pogajanja s talibani, je februarja Američanom posredoval zahtevo, naj iz Guantanama v znak dobre volje v Afganistan premestijo pet talibanskih zapornikov. Poleg Fazla so bili na spisku talibanski poveljnik Noorulah Noori, nekdanji namestnik ministra za obveščevalne dejavnosti Abdul Hak Vasik, nekdanji notranji minister Kaikrulah Kairva in še ena oseba, poroča agencija. Fazl se je novembra 2001 predal generalu Abdulu Rašidu Dostomu, vodilnemu poveljniku protitalibanskega severnega zavezništva z močno ameriško podporo, nato pa je bil zaprt v ječi, kjer je prišlo do upora, med katerim je bil ubit agent Cie. Ameriški dokumenti, na katere se sklicuje Reuters, navajajo, da ni jasno, ali je bil vpleten.

Pogovori s talibani so po ocenah neimenovanih predstavnikov ameriške administracije zdaj v kritični fazi, ko je treba zgraditi zaupanje, piše agencija. Afganistanska vlada je v pogovorih s talibani naletela na številne ovire, od talibanov pa uradno zahteva, naj prekinejo nasilje nad civilisti, prekinejo stike z Al Kaido in sprejmejo ustavna določila o svoboščinah, tudi o pravicah žensk. Pogajanja bi potekala med Karzajevo vlado in talibani ob navzočnosti ZDA, ameriški diplomati pa ocenjujejo, da obstaja kakšna tretjina možnosti za uspeh.