Tako Tepco kot pristojni vladni regulator, agencija za jedrsko in industrijsko varnost, sta bila povsem nepripravljena na izredne dogodke, kakršna sta bila uničujoč potres in cunami 11. marca letos, in na morebitne posledice, ki bi jih lahko imeli za jedrsko elektrarno, je pokazala preiskava.
Ustrezni mehanizmi, s katerimi bi se v nuklearki lahko odzvali na potres in cunami, niso bili vzpostavljeni, še tisti načrti, ki so obstajali, pa niso bili implementirani, ugotovitve preiskovalcev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Odziv na nenadne izredne okoliščine sta še dodatno ovirali slaba komunikacija in koordinacija, pa tudi izobraževanje Tepcovih uslužbencev je bilo očitno pomanjkljivo.
Manjkal načrt za nepričakovane katastrofe
507 strani dolgo vmesno poročilo, ki temelji na 900 urah pogovorov s 456 ljudmi, poleg tega kritizira operaterja Tepco, ker je po nesreči zatrjeval, da se na nepredstavljivo pač ni mogoče vnaprej pripraviti. Glede na potencialne smrtonosne posledice jedrske nesreče je bil namreč Tepco po prepričanju preiskovalcev dolžan pripraviti načrte tudi za takšne nepričakovane naravne katastrofe.
Po silovitem potresu je nuklearko Fukušima, ki se nahaja ob obali kakih 250 kilometrov severovzhodno od Tokia, 11. marca preplavil desetmetrski cunami. Ob tem so med drugim odpovedali hladilni sistemi, zaradi česar je prišlo do pregrevanja reaktorjev in topljenja jedrskega goriva ter uhajanja radioaktivnih snovi v okolje.
