Dogovor, ki so ga dosegli avstrijska zvezna vlada, vlada avstrijske Koroške in koroški Slovenci, je več kot pol stoletja po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP), katere 7. člen zagotavlja pravice slovenski manjšini v Avstriji, prinesel skupno 164 dvojezičnih krajevnih napisov in druge zaščitne ukrepe.

Prvi dve novi dvojezični krajevni tabli je tako po dolgih desetletjih avstrijska Koroška dobila avgusta; prvo sta v Železni Kapli slovesno postavila takratni premier Borut Pahor in avstrijski kancler Werner Faymann, drugo so dobili v Žitari vasi.

Krovne organizacije slovenske manjšine so postavitev novih dvojezičnih krajevnih napisov ocenile kot pozitivno in pomembno etapo, hkrati pa poudarile, da postavitev novih tabel ne pomeni, da je ADP s strani Avstrije izpolnjena. Kot opozarjajo, lahko na podlagi sprejete klavzule župani sami odločajo glede postavitve novih tabel, sicer pa se strinjajo, da je rešitev glede dvojezičnih tabel dobra osnova za rešitev ostalih odprtih vprašanj, s katerimi se sooča manjšina.

Spremembe v prihodnosti praktično nemogoče

Celovški dogovor je avstrijska država zakoličila z zakonom o narodnih skupnostih, ki so ga sprejeli kot zakon na ustavni ravni, kar hkrati pomeni, da so spremembe v prihodnosti praktično nemogoče.

Slovenska vlada je zakon ocenila kot "korak Avstrije v nadaljnjem izpolnjevanju njenih mednarodno- in notranjepravnih obveznosti v zvezi z zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem".

Pogajanja o dogovoru so bila dolgotrajna in ne brez zapletov, dogovor sta pa strani dosegli po prvem uradnem obisku avstrijskega predsednika Heinza Fischerja pri slovenskem kolegu Danilu Türku aprila letos. Oba predsednika sta se takrat odločno zavzela za rešitev tega vprašanja.

Veliko zaslug Rudiju Vouku

Veliko zaslug pri reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem ima koroški Slovenec, odvetnik Rudi Vouk. Ta je pred leti reševanje vprašanja sprožil s prehitro vožnjo skozi eno od naselij, ki bi moralo biti dvojezično označeno, kar je privedlo do postopkov pred avstrijskim ustavnim sodiščem. To je nato sprejelo več razsodb o tem, kje vse bi morali na avstrijskem Koroškem stati dvojezični napisi, vendar avstrijska država razsodb ni uresničila.

Rešitev vprašanja dvojezični krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem ni bilo edina pozitivna sprememba v letošnjem letu v odnosih med državama, ki bosta prihodnje leto obeležili 20. obletnico navezave diplomatskih odnosov. Tradicionalno iz leta v leto narašča zanimanje za pouk slovenskega jezika v Avstriji. Avstrijska prestolnica je bogatejša tudi za Slovenski kulturno-informacijski center (Skica), ki bo deloval v Študentskem domu Korotan kot dislocirana enota slovenskega veleposlaništva in je hkrati prvi tovrstni center Slovenije v tujini.