Čeprav se je povprečna plača po septembrskem znižanju nominalno nekoliko povečala, pa je realno, ob upoštevanju inflacije, upadla že drugi mesec zapored. Povprečna bruto in neto plača sta se glede na prejšnji mesec znižali za 0,5 oziroma 0,6 odstotka, v primerjavi z oktobrom lani pa za 1,2 in 1,1 odstotka.

Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je po podatkih Ajpesa znašala 1457 evrov, kar je 7 evrov manj kot mesec prej, a 34 evrov ali 2,4 odstotka več kot oktobra lani. V javnem sektorju je povprečna bruto plača znašala 1831 evrov ali 13 evrov več kot septembra in en evro manj kot pred letom dni.

Plače so se najbolj znižale v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih

Povprečna plača se je na mesečni ravni najbolj zvišala v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (bruto plača za 3,1 odstotka bruto in neto plača za 3,2 odstotka) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 1,7 oziroma 1,4 odstotka). Najbolj občutno se je znižala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 2,1 oziroma 1,6 odstotka), upadla pa je tudi v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, v javni upravi in obrambi ter obvezni socialni varnosti pa tudi v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kot so čiščenje, varovanje, pakiranje...

Od oktobra lani je povprečna plača najbolj porasla v rudarstvu (bruto za 9,7 in neto za 7,7 odstotka), v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 3,7 oziroma 1,6 odstotka) ter v prometu in skladiščenju (3,5 in 2,7 odstotka). V predelovalnih dejavnostih je povprečna bruto plača porasla za 2,8 odstotka, neto plača za 2,5 odstotka, v trgovini pa za 2,4 odstotka.

Povprečna plača je v nekaterih dejavnostih nominalno upadla tudi na letni ravni, najbolj v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (bruto plača za 1,3 odstotka in neto plača za 1,1 odstotka). Povprečna bruto in neto plača sta se nekoliko znižali tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v zdravstvu in v socialnem varstvu. V gradbeništvu je povprečna bruto plača upadla za 0,5 odstotka, vendar pa se je neto plača zvišala za 1,3 odstotka.

Najvišjo povprečno bruto plačo so oktobra prejeli v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (2069 evrov), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2055 evrov) in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (2052 evrov), najnižjo pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (986 evrov) in v gostinstvu (1086 evrov). Najvišjo povprečno neto plačo so imeli v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (1288 evrov), v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (1280) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1264 evrov). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih znaša povprečna neto plača le 684 evrov, v gostinstvu 738 evrov, v gradbeništvu 822 evrov, v predelovalnih dejavnostih 886 evrov in v trgovini 888 evrov.

Najnižje plače imajo v Pomurju

Povprečna plača se je oktobra najbolj povišala v obalno-kraški regiji (tako bruto kot neto za 1,2 odstotka) in v na Gorenjskem (bruto za 1,2 in neto za 0,6 odstotka), najopazneje pa znižala v jugovzhodni Sloveniji (0,9 in 0,8 odstotka). Od oktobra lani sta se povprečna bruto in neto plača najbolj povečali v notranjsko-kraški regiji, in sicer za 5,9 odstotka, sledita jugovzhodna Slovenija (2,9 in 2,4 odstotka) in obalno-kraška regija (2,7 oziroma 2,8 odstotka). Povprečna bruto plača se je na letni ravni znižala na Koroškem ter v zasavski in spodnje posavski regiji (povsod za 0,6 odstotka), medtem ko se je povprečna neto plača znižala le na Koroškem, in sicer za 0,4 odstotka.

Daleč najvišja povprečna plača je v osrednjeslovenski regiji, kjer znaša 1686 evrov bruto oziroma 1070 evrov neto. Na ravni slovenskega povprečja je s 1510 evri bruto in 981 evri neto povprečna plača v obalno-kraški regiji, vse preostale regije pa so pri plačah pod slovenskim povprečjem. Najnižjo povprečno plačo imajo v Pomurju; povprečna bruto plača znaša 1316, povprečna neto plača pa 876 evrov.