Eden od teh, ki je imel to srečo, je poslovnež Tomaž F. Lovše, lastnik Diners Club Slovenija, ki se zadnja leta redno uvršča v vrh lestvice najbogatejših Slovencev. Njegovo podjetje Dinit, ki ga je ustanovil septembra 2008, je namreč le dober mesec dni kasneje na razpisu Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) dobilo 1,62 milijona evrov. Japti, ki ga je takrat še vodil Peter Ješovnik, je denar Dinitu nakazal konec novembra, ko se je novi predsednik vlade Borut Pahor zaradi prihajajoče finančne krize s sindikati že dogovarjal za odlog plačne reforme. Uradno ga je podjetje prejelo za procesne in sistemske raziskave, s katerimi bi vzpostavili "tehnološko, produktno in kadrovsko infrastrukturo" za centre za podporo uporabnikov kartic diners in procesiranje plačilnih transakcij.
Dinit pri Japtiju uspešnejši od velikih zaposlovalcev
Že bežen pogled na rezultate razpisa, s katerim je želela država "spodbuditi tuje neposredne investicije", pove, da je bil Lovše na njem nadpovprečno uspešen. Od 5,6 milijona evrov, ki jih je Japti razdelil leta 2008, je namreč Lovšetovo podjetje dobilo več kot četrtino. Po podatkih Supervizorja je Japti Dinitu odobril celo četrto najvišjo subvencijo v zadnjih osmih letih, Lovšetovo novoustanovljeno podjetje pa je bilo na razpisih agencije celo uspešnejše od nekaterih velikih zaposlovalcev, denimo BSH Hišnih aparatov, Boxmark Leatherja, Carthaga, Ydrie motors itd.
Japtijevo nakazilo je sporno zaradi več razlogov. Prvič, gre za investicijo, ki dejansko ne prihaja iz tujine. Podjetje Dinit so namreč ustanovila tri podjetja, ki jih je že takrat obvladoval slovenski državljan Lovše: Diners Club Slovenija, Diners Club Italia in Findale Enterprises z Britanskih Deviških otokov, ki je maja 2008 postal lastnik italijanskega Dinersa in za to Citigroupu plačal devet milijonov evrov.
Drugič, četudi je Lovše še vedno državljan Slovenije, tej plačuje dohodnino le od dohodkov, ki jih pridobi v Sloveniji. Ima namreč status davčnega nerezidenta, kar mu omogoča stalno prebivališče v Monaku. Čeprav je pogoj za pridobitev tega statusa omejeno število dni, ki jih lahko oseba preživi v Sloveniji (največ 183), pa so Lovšetove poslovne in druge aktivnosti še vedno v veliki meri vezane na našo državo, kar glede odločbe Dursa odpira več vprašanj (več o tem v okvirju). Poleg lastništva podjetij, vodenja smučarske zveze in donedavnega predsedovanja ameriški gospodarski zbornici naj bi bil v prvem letu Pahorjeve vlade eden od vplivnejših neformalnih svetovalcev finančnega ministra Franca Križaniča, v zadnjem obdobju pa v imenu tujih kupcev (nazadnje Agrokorja) lobira tudi za prodajo deležev v slovenskih podjetjih.
Lovše razmišlja, da bi vrnil slovensko državljanstvo
"V Sloveniji sem skoraj izključno zaradi obveznosti, povezanih s smučarsko zvezo, kar mi vzame dva dni na mesec. Ostalo uredim po elektronski pošti," je včeraj zatrdil Lovše. Že pred časom, ko smo ga spraševali o davčnem statusu, pa so nam v Diners Club Slovenija pojasnili, da Lovše "prvič v življenju razmišlja, da bi se odrekel državljanstvu Republike Slovenije, saj ga obračunavanje, deljenje na 'naše' in 'vaše' ubija in ne želi živeti v državi, kjer so se ali se bodo represivni aparati uporabili v političnem boju in ustvarjanju politiki prijaznih elit".
In tretjič, čeprav se je Lovšetov Dinit ob prejemu subvencije zavezal, da bo v treh letih na projektu in v podjetju ustvaril 45 delovnih mest, se to v treh letih ni zgodilo. Po podatkih registra GVIN je Dinit, ki ima 863.000 evrov negativnega kapitala, dobrih sedem milijonov evrov pa dolguje Diners Club Italia, lani v povprečju zaposloval 27 ljudi. Na Japtiju, ki ga zdaj vodi Igor Plestenjak, so jim zato rok za izpolnitev tega pogoja podaljšali, neuradno še za tri leta, Dinit pa mora agenciji vsake pol leta tudi poročati o tem, ali je sredstva, ki jih je že skoraj v celoti počrpal, porabil namensko.
Lovše pravi, da sam z državno pomočjo ni imel prav nič. "Gre za eno od številnih družb v skupini," je dodal. Poudaril je tudi, da je Dinit skupaj z izolsko podružnico Dinersa, ki upravlja klicni center, ustvaril 125 delovnih mest. "Zato je moral Diners ukiniti več delovnih mest v drugih državah," je povedal Lovše.
Dobil pomoč in leto zatem kupil vilo na Floridi
Medtem ko je Lovšetu 7,75 milijona evrov vreden projekt za razvoj kartičnega poslovanja v Sloveniji pomagala financirati država, pa si je sam že naslednje leto omislil novo počitniško bivališče. Leta 2009 si je namreč na Floridi kupil štirinadstropno vilo z bazenom in zemljiščem tik ob morju. Zanjo je prek svojega podjetja DC Invest, v katerem ima 50-odstotni delež tudi Diners Club Slovenija, plačal 14 milijonov ameriških dolarjev.
Lovše je sicer podjetje DC Invest v floridskem mestu Naples ustanovil julija 2009, še isto leto pa je to po naših podatkih dobilo pet milijonov dolarjev posojila od Diners Club Italia. Iz tega gre sklepati, da je italijansko kartično podjetje, ki je lani ustvarilo 7,2 milijona evrov izgube, ob 11,7 milijona evrov prihodkov pa je imelo še 35,6 milijona evrov posojil, Lovšetu dejansko posredno pomagalo financirati nakup hiše. Lovše to zanika. "Nikakor ne drži, da je Diners pomagal DC Investu pri kupovanju nepremičnin. DC Invest je izdal obveznico, ki jo je Diners kupil in denar že lani dobil nazaj," je zagotovil.
Omenimo, da je Findale Enterprises, Lovšetovo podjetje z Britanskih Deviških otokov, v Diners Club Italia lani vložil dodatnih šest milijonov evrov kapitala. "Sredstva za dokapitalizacijo sem dobil s kupnino za hrvaški Diners. Diners Club Italia pa je imel lani izgubo, ker je moral izpolniti zahteve regulatorja," je dejal Lovše. V bilancah Diners Club Italia za leto 2010 je sicer mogoče opaziti tudi, da naj bi Findale Enterprises družbi dolgoval šest milijonov evrov.
tomaz.modic@dnevnik.siprimoz.cirman@dnevnik.si
