Ena od teh je načrtovan kompleks 381 stanovanj v središču Zadra. Gre za projekt, ki ga je Skupina NKBM želela izpeljati z danes propadlim mariborskim gradbincem MTB in podjetji iz kroga njegovega lastnika Blaža Mlinariča. Po dostopnih podatkih ga je financirala z več kot 18 milijoni evrov, s čimer je pokrila stroške odkupa zemljišča nekdanje kemične tovarne, pridobitve gradbenega dovoljenja, priprave projektne dokumentacije in rušenja starih zgradb. Ta denar je Skupina NKBM nakazala hrvaškemu podjetju Zadar projekt, katerega solastnica je skupaj z Mlinaričevimi podjetji postala leta 2007.
Štiri leta kasneje je projekt očitno bolj ali manj mrtev. Tri hektarje veliko zemljišče v središču Zadra sameva. Da je podjetje, ki je skoraj v celoti počrpalo 18,3 milijona evrov sredstev, odobrenih pri Skupini NKBM, uradno vredno nič evrov, je včeraj za Dnevnik potrdila stečajna upraviteljica MTB Milena Sisinger. "Za potrebe prodaje 19-odstotnega deleža v družbi Zadar projekt smo pri cenilcu, ki ga je določila banka, naročili oceno vrednosti podjetja. Ta je pokazala, da so obveznosti družbe veliko večje od premoženja," je pojasnila upraviteljica in dodala, da nakup deleža zanima le NKBM. Pojasnila je še, da "na zemljišču trenutno ni ničesar, je pa komunalno opremljeno".
Kaj nameravajo v banki storiti s podjetjem, ki je po javno dostopnih podatkih v 50-odstotni lasti KBM Projekta, hrvaškega KBM Leasinga in KBM Fineka (lastnika preostale polovice sta poleg MTB še Mlinaričevi hrvaški podjetji), za zdaj ni znano. V NKBM so nam včeraj popoldne pojasnila obljubili za danes. Po dostopnih informacijah pa je domala izključena možnost, da bi si lahko banka posojila poplačala z unovčenjem zavarovanj.
Po podatkih MTB so namreč posojila banke zavarovana s hipoteko na zemljišču, zanje pa je jamčil mariborski gradbinec, ki je v stečaju. NKBM se tako lahko iz nasedle investicije teoretično reši le na dva načina: ali pomaga čez noč Zadar projektu najti kupca, ki bo za zemljišče v Zadru plačal skoraj 20 milijonov evrov (660 evrov na kvadratni meter), ali pa projekt, ki so ga v MTB ocenjevali na 60 milijonov evrov, izpelje sama. Ker ima Zadar projekt že dlje časa negativni kapital, je tako daleč najverjetnejši scenarij stečaj hrvaške družbe. V tem primeru bo prodajo zemljišč, iz katerih se bo poplačala Skupina NKBM, vodil stečajni upravitelj, banka pa bo morala posojila vsaj deloma odpisati.
Slaba novica za banko so tudi izkušnje drugih slovenskih podjetij v Zadru. CM Celje, ki je pred leti kupilo komunalno opremljeno zemljišče tik ob zadarskem Mercatorju, na katerem je želelo zgraditi 71 stanovanj, ga tako že nekaj časa skupaj z elaborati in dokumentacijo neuspešno prodaja po ceni 350 evrov na kvadratni meter. Oglaševane cene kvadratnega metra zazidljivega zemljišča v Zadru pa se po dostopnih podatkih gibljejo med 150 in 250 evri. Kljub temu je Matjaž Kovačič še marca letos ocenil, da NKBM v Zadar projektu ne bo utrpela izgube, in pri tem skrivnostno dejal, da "ima razloge, zakaj tako misli".
Po kolikšni ceni v Zadar projektu vrednotijo zemljišča v svoji bilanci, nam včeraj ni uspelo izvedeti. V zgodbi pa je morda pomemben podatek, da je Zadar projekt večji del zemljišč odkupil od slovenskega državljana Marjana Piskarja, sicer lastnika zadarske tovarne Kemoplast, ki je po zatrjevanju hrvaških medijev MTB in NKBM navdušil za projekt. Piskarja v Sloveniji sicer najdemo med lastniki družbe Kovinoplastika Piskar in v nadzornem svetu Minerve, leta 2003 pa je menedžerjem SCT z Ivanom Zidarjem na čelu z ustanovitvijo družbe Delfi pomagal v začetni fazi odkupa nekoč največjega domačega gradbinca.
primoz.cirman@dnevnik.si
