V dvajsetletni zgodovini samostojne Slovenije smo bili priča delitvi na pomladno desnico in tranzicijsko levico, ki sta se obe radi opirali na dediščino dogodkov v dvajsetem stoletju. Toda kot kaže, si nekateri želijo novih delitev v 21. stoletju, na nove in stare državljane, na nekakšne trenirkarje in častilce "domače" kulture ... Še najbolj bizarno ob vsem tem je dejstvo, da je ob zapisih famoznega Tomaža Majerja na spletni strani SDS prišlo do delitev na borce proti sovražnemu govoru in nestrpnosti in na zagovornike svobode govora. Ob tem je morda najbolj zanimivo, da trenutni zagovorniki svobode govora izhajajo iz moralno najbolj konzervativnega dela slovenske družbe, ki ima pogosto težave zaradi izražanja umetniške svobode. Še posebej če gre za njihove verske simbole, ki so bili sicer v zgodovini neštetokrat, tudi s strani verskih inštitucij, zlorabljeni za najrazličnejše izraze nestrpnosti ali sovraštva.
Samostojna Slovenija ima še kar bogato zgodovino političnih izpadov proti drugačnim. Spomnimo se lahko samo nekdanjih poslancev Pavla Ruparja, ki je javno blodil o srbskih novinarskih lobijih ali pa je pošiljal poslanke nasprotnih strank na ugotavljanje spola, ter Zmaga Jelinčiča, čigar stranka SNS je imela v času, ko je bila članica njihove poslanske skupine Barbara Žgajner Tavž, sedaj poslanka Jankovićeve Pozitivne Slovenije, na svojih vratih prilepljen plakat "Izbrisani, vsi na ples, igral vam bo Jelinčić na puškomitraljez". Na tapeti zmerjanja ali poniževanja poslancev so bili večkrat Romi, še posebej ob dogodkih v Ambrusu, ali pa homoseksualna populacija v času sprejemanja družinskega zakonika.
Toda vsi avtorji spornih miselnih izlivov so se ob tem sklicevali na svobodo govora. Podobno kot sedaj ob zapisu na strani SDS so reakcije označevali kot politični pogrom nad njimi. Politiki in politične stranke bi morale glede na dejstvo, da so voljene in živijo na račun ljudstva, dajati moralni zgled v javnosti. Namesto obsojanja takšnih dejanj se večkrat prelevijo v vlogo žrtve. Z obeh bregov, ki še vedno ločita slovensko politiko, še posebej z desnega, smo lahko brali ali slišali, koliko je bilo sovraženega govora proti njim, njihovim političnim strankam, katoliški cerkvi in celo žrtvam povojnih pobojev. Nobena inštitucija, kot sta varuh človekovih pravic ali informacijski pooblaščenec, ob tem ni ukrepala s kakšno ovadbo. Vse to naštevanje, kaj je in kaj ni sovražni govor, pa vzbuja občutek, da gre tudi za pritisk na medije in umetniško srenjo. V kolikor predsednik stranke misli, da je sovražni govor, ker je novinarka "grdo" pisala o njegovi stranki, ali pa politik tarna, kako se je kakšen komedijant ponorčeval iz njega, ima na voljo vse pravne vzvode, da poišče svoje zadoščenje na sodišču. Če npr. Tone javno blati Jožeta, ga lahko ta mirno toži zaradi obrekovanja.
V Sloveniji je bilo zgolj nekaj primerov pregona sovražnega govora ali širjenja nestrpnosti. Še najbolj je bil odmeven proces zaradi napada na ljubljanski Cafe Open. Zaradi pozivov k nasilju proti Romom preko spleta je bila dosežena zgolj ena pogojna obsodba. Ob tem se seveda poraja vprašanje, kakšen bi bil sploh epilog, če bi res izsledili zloglasnega Tomaža. Prav tako niso določene meje, kaj sovražni govor sploh zajema. V kazenskem zakoniku je sicer zapisano, da javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti izvaja tisti, ki "javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti". Ali pa javno kdor "širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost".
Evropski poslanec Milan Zver je včeraj preko omrežja twitter pozival: "Mislim, da bo v Sloveniji nujno potrebno organizirati vsesplošni shod za svobodo misli in govora. Če ne dovolijo v Ljubljani, pa kje drugje!“ Ob tem ni jasno, ali kdo svobodo govora in misli v Sloveniji resnično ogroža ali pa je mislil na kakšen nov politični miting. Recimo "kontra" tistim, ki nosijo trenirke.
Prejšnje tedenske teme najdete tukaj.
