Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so za STA potrdili, da so od informacijske pooblaščenke prejeli kazensko ovadbo zoper eno fizično in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Zadeva je bila dodeljena pristojni okrožni državni tožilki, ki bo po proučitvi sprejela ustrezno odločitev, so sporočili.
Medtem pa pravni in drugi strokovnjaki menijo, da sedaj veljavna kazenska zakonodaja v omenjenem primeru ne dopušča kazenskega pregona. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek pa je ob robu današnjega javnega foruma o sovražnem govoru, ki ga je pripravilo društvo Legebitra, ocenil, da bi bil ta primer lahko tudi v sedanji ureditvi sankcioniran kot prekršek.
V uradu varuha to možnost še preučujejo, pravi Rovšek, ki dodaja, da bi bilo to sporočilo vsem drugim, da takšen govor ni primeren in se lahko tudi kaznuje. Ker sam kazenski pregon v primeru sovražnega govora ni dovolj, se v uradu varuhinje tudi zavzemajo, da se bi se sovražni govor sankcioniralo kot prekršek, kar bi lahko delovalo odvračalno za posameznike, ki takšen govor uporabljajo.
Tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc poudarja, da je politična nestrpnost lahko kvečjemu prekršek, ko pa bo začela veljati nova kazenska zakonodaja, bo lahko sovražni govor preganjan tudi kot kaznivo dejanje.
Hkrati pa opozarja tudi na standarde etike javne besede, za katere bi največ občutljivosti morali pokazati tisti, ki upravljajo državo. Zdi se mu prav, da so najstrožji standardi vzpostavljeni tam, kjer gre za politično razpravo.
"Če se je že kdo loteval takšne analize, bi se jo dalo prikazati tudi na manj izključujoč način," pa Vernik Šetinc pravi glede zapisa na spletni strani SDS. Dodaja, da grenak priokus puščajo tudi očitki na račun korektnosti izvedbe volitev. "Če so kakršne koli podlage za to, naj se stvar razčisti," poudarja Vernik Šetinc, ki meni, da je brez dokazov takšna raven razprave lahko nevarna.
Kriminalista obiskala sedež SDS
Danes sta kriminalista obiskala sedež SDS. Na spletni strani stranke so zapisali, da sta "želela zbirati informacije o zapisu, ki sicer ne odraža mnenja stranke in ki tudi sicer ne predstavlja sovražnega govora ter ne poziva k nestrpnosti".
Kot ugotavljajo v stranki, sta kriminalista sedež stranke obiskala manj kot 24 ur po pozivu predsednika republike Danila Türka in manj kot 24 ur po vložitvi kazenske ovadbe informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar zoper skrbnika spletne strani SDS. Ob tem Türku tudi očitajo, da se je kot predstavnik izvršilne veje oblasti s svojim pozivom "neposredno vmešal v delo organov v sestavi, kar zakon o policiji eksplicitno prepoveduje".
Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so potrdili obisk kriminalistov, kot so pojasnili, zaradi preiskovanja uradno pregonljivega kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva. Namen obiska je bilo zbiranje obvestil od ljudi, ki bi lahko posredovali koristne informacije, so še zapisali na policiji. Dodali so, da je policija dolžna preveriti vsako informacijo, prijavo, anonimko ali lastno zaznavo o sumu kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V stranki se še sprašujejo, zakaj se policija ni tako hitro odzvala tudi "v primeru dokazano spornih prodaj zemljišč v Ljubljani, zakaj ni tako ažurno reagirala pri dokazano škodljivi in klientelistični pogodbi najema stavbe za NPU in zakaj šele po več kot enem letu ter po odstopu ministrice za notranje zadeve". Sprašujejo se tudi, "zakaj policija preiskuje tiste državne tožilce, ki so želeli raziskati tragični primer napada bulmastifov" in zakaj se ne odzove "ob sledeh korupcije in klientelizma, ki so jih odkrili pristojni davčni organi pri bodočem predsedniku vlade".
