''Danes je velik praznik slovenske kulture, ko končno odpiramo to hišo, v kateri se bo ansambel SNG Opera in balet Ljubljana ponovno naselil po šestih letih izgnanstva in dela v nemogočih pogojih'', je včeraj na otvoritvi dejal Žekš.

Celotna zgodba je po njegovih besedah dolga in zanimiva, začela pa se je že leta 1998, ko sta na razpisu zmagala arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc s sodelavci. V tem času se je zamenjalo šest ministrov, prenova pa je trajala pet let, kar tri leta več, kot se je porabilo za gradnjo Deželnega gledališča. ''Danes imamo več tehnologije, a stvari trajajo dlje'', je dejal Žekš.

''Dobili smo novo arhitekturo, vadbene dvorane, obnovljen oder in odrsko opremo, delo se tako lahko začne'', je poudaril akademik. Dodal je še, da bo treba delati skupaj, tudi z ministrstvom za kulturo in svetom zavoda, saj zdaj po njegovem mnenju ni čas za diskusije in prepire. Svojemu nasledniku na ministrstvu pa je položil na srce, da je najbrž iluzorno pričakovati, da bo v tej hiši za delo potrebnega manj denarja. "Bojim se, da ga bo potrebnega več," je svoj nagovor sklenil Žekš.

Sinergija modernega s starim

Kot je dejal Bervar, se ''gledališče po šestih letih brezdomstva vrača domov v prazničnem vzdušju, katerega rdeča nit je zlitje stoletij''. Slovesnost namreč pomeni uvod v slavnostno sezono, v kateri bodo praznovali 120-letnico delovanja. ''Od nocoj bodo'', je dejal Bervar, ''vrata široko odprta''.

Vseh šest dolgih sezon po njegovih besedah ni bilo lahko, saj nista padli le rdečelistna bukev in Piccolijeva vila, žrtev je bilo veliko več. "V iskanju krivcev za vsakokratno dnevno rabo se je izgubljalo zaupanje, da na najvišjih ravneh obstaja razumevanje o pomenu našega poslanstva in potrebnih osnovnih pogojih za zagotavljanje umetniške in organizacijske ravni našega delovanja," je poudaril ravnatelj.

Umetniški ansambli bodo, kot je nadaljeval, pridobili sodobne vadbene dvorane, s tem pa kakovostne delovne pogoje, ki bodo primerljivi z delovnimi standardi nacionalnih evropskih glasbenih gledališč. Vsi pa bodo veliko pridobili tudi z obnovljeno stavbo, ki se ji pridružujeta še najsodobnejša odrska tehnika in znatno izboljšanje akustičnih pogojev.

V prenovljeno hišo in praznično sezono so po ravnateljevih besedah stopili tudi s knjigo, ki nosi naslov sinočnjega večera in prikazuje zgodovino hiše v arhitekturnem, opernem in baletnem pogledu, ter z novo celostno podobo, ki se navdihuje v arhitekturnem zlitju prenovljene stavbe starega Deželnega gledališča s sodobnim prizidkom. "V sinergiji novega s starim bo največ pridobila umetnost, z njo pa mi vsi," je še dejal Bervar.

Na slovesnosti v režiji in po scenariju Nede R. Bric so se z odlomki iz oper Gorenjski slavček, Carmen, Slovo od mladosti in Aida ter iz baletov Otroci z roba resničnosti in Rajmonda predstavili vsi umetniški ansambli in nekateri najvidnejši solisti, za dirigentskim pultom pa so se izmenjali vsi trije dirigenti: Marko Gašperšič, Igor Švara in Loris Voltolini. Slovesnost bodo ponovili danes zvečer.

Prenova stavbe iz leta 1892 je bila potrebna zaradi težav z akustiko, tehnične zastarelosti in prostorske stiske. Začela se je oktobra 2006 in bila deležna mnogih zapletov. Ministrstvo za kulturo je za investicijo odštelo okrog 43 milijonov evrov.