Ukrepe so v Bruslju pripravili na podlagi izkušenj, pridobljenih v nedavnih kriznih razmerah, kot so pandemija H1N1 v letu 2009, oblak vulkanskega pepela v letu 2010 in letošnji izbruh epidemije okužb z bakterijo E. coli.
Kot so danes še sporočili v Bruslju, so v predlogu komisije predstavljeni ukrepi za krepitev odzivanja na resne čezmejne nevarnosti v EU, ki temeljijo na sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja za nalezljive bolezni iz leta 1998.
Glavni ukrepi vključujejo razširitev obstoječega usklajevalnega mehanizma za nalezljive bolezni na vse nevarnosti za zdravje, ki so posledica bioloških, kemijskih ali okoljskih dejavnikov. Poleg tega naj bi Odbor za zdravstveno varnost dobil več pristojnosti, okrepili naj bi tudi pripravljenost na krizne razmere, na primer z omogočanjem skupne nabave cepiv.
Vzpostavili naj bi tudi mehanizme za priznavanje evropskih izrednih zdravstvenih razmer. Med ukrepi je tudi dogovor o vseevropskih čezmejnih nujnih ukrepih, ko krizne razmere povzročijo veliko smrtnih žrtev in nacionalni ukrepi niso uspešni pri preprečevanju širjenja bolezni.
"V današnji globalni družbi ljudje in blago prečkajo meje, bolezni pa se lahko širijo po vsej Evropi in svetu v samo nekaj urah. Evropska unija in države članice morajo biti zato pripravljeni skupaj ukrepati popolnoma usklajeno, da ustavijo razširjanje bolezni," je poudaril evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli.
