Voditelji članic unije so konec oktobra dosegli dogovor, da je treba v zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga najbolj kakovosten kapital bank do konca junija prihodnje leto zvišati na devet odstotkov.

Evropska agencija za bančni nadzor (Eba) bo sicer v začetku naslednjega tedna predstavila nove ocene o potrebni dokapitalizaciji evropskih sistemskih bank, tudi NLB.

Prva in okvirna ocena potrebnega kapitala, ki temelji na junijskih podatkih in donosnosti državnih obveznic konec septembra, je po oktobrski oceni Ebe znašala 106,447 milijarde evrov. V razrezu po državah je bil takrat za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov.

Veljavna krizna pravila za dodeljevanje državnih pomoči bankam so bila uvedena konec leta 2008 v odziv na zlom ameriške banke Lehman Brothers, ki je sprožil svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Nato so bila pravila dvakrat posodobljena. Ena od sprememb je bila, da morajo vse banke, ki dobijo kapitalsko injekcijo ali državno jamstvo za slaba sredstva, Bruslju predstaviti načrt prestrukturiranja, in to ne glede na višino pomoči.

Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je danes v Bruslju predstavil smernice za podaljšanje teh kriznih pravil, ki bistveno rahljajo sicer stroga evropska pravila za dodeljevanje državnih pomoči.

Komisar je izrazil upanje, da ne bo dobil veliko zahtevkov za uporabo teh posebnih kriznih pravil za dodeljevanje državnih pomoči bankam. Poudaril je tudi, da krizni ukrepi ne bodo veljali niti dan dlje, kot bo nujno potrebno, torej le, dokler ne bodo razmere na trgih spet normalne.

Načrt dokapitalizacije bank je sicer še vedno tak, da bodo banke najprej poskušale dobiti kapital iz zasebnih virov. Če jim to ne bo uspelo, vskočijo na pomoč države. Če še to ne bo dovolj, pa je v skrajnem primeru mogoče črpati pomoč iz sklada za zaščito evra (EFSF).

Vlade lahko bankam pomagajo z jamstvi ali s kapitalskimi injekcijami. Vsaka banka, ki bo dobila pomoč, bo morala tudi po 1. januarju prihodnje leto posredovati Bruslju načrt prestrukturiranja, razen če je edini razlog za to, da potrebujejo pomoč, dolžniška kriza.

Ali je prestrukturiranje potrebno, bo komisija določila na podlagi sorazmerne ocene dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala vse ustrezne elemente, torej predvsem to, ali je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic.

Posodobitev pravil se sicer nanaša tudi za razlago, kako zagotoviti, da država prejme ustrezno nadomestilo, če se države članice odločijo dokapitalizirati svoje banke z uporabo instrumentov, kot so navadne delnice, ki ne zagotavljajo fiksnih donosov vnaprej.

Dogovorjena je bila tudi revidirana metodologija v zvezi z nadomestili za jamstva, odobrena bankam, ki so bila do zdaj najpogosteje uporabljen instrument podpore. Nova metodologija naj bi zagotovila, da premije, ki jih plačujejo banke, odražajo njihovo notranje tveganje in ne tveganja v zvezi z zadevno državo članico ali trgom kot celoto.