Ena takih znamenitosti je prav gotovo letalski muzej na Letališču Nikole Tesle. Gre za muzej, ki bi ga želela imeti marsikatera, tudi mnogo večja država. Na svetu je menda 2000 letalskih muzejev, beograjski pa po velikosti in pomenu sodi med prvih deset na svetu in prvih pet v Evropi. Sam sem obiskal približno 20 tovrstnih muzejev in lahko povem, da me je beograjski prav navdušil.

Muzej v svojih fondih hrani približno 200 različnih letal, radarje, protiletalske rakete, 130 letalskih, tudi reaktivnih motorjev, več kot 20.000 knjig, skic in različnih tehničnih dokumentov, 200.000 fotografij itd. Ustanovili so ga leta 1957, prva razstava pa je bila postavljena na starem beograjskem letališču tri leta po tem, v sklopu proslave petdesete obletnice jugoslovanskega letalstva.

Sredi sedemdesetih let minulega stoletja so začeli pripravljati sedanjo postavitev in zgradili novo poslopje muzeja na sedanjem letališču. Zgradbo muzeja v obliki futuristične steklene kupole, ki spominja na leteči krožnik, so dokončali leta 1989. Okoli zgradbe je veliko različnih vojaških letal, od ameriške dacote DC-3, nemškega junkersa Ju-52, jugoslovanskih jastrebov, galebov in orlov, sovjetskih migov-21, helikopterjev Mi-6, Mi-8, Ka-25 idr. do različnih protiletalskih raket. V oči pade helikopter, ki ima znak Rdečega križa, opremljen pa je z nosilci za rakete. Tovrstni muzej si česa takega res ne bi smel privoščiti.

Notranjost muzeja (6000 kvadratnih metrov) je razdeljena na več sklopov. Začetni del je posvečen pionirjem letalstva v Srbiji, kjer je tudi najstarejši eksponat, letalo, ki ga je zasnoval in izdelal Ivan Sarić, ki je s tem letalom septembra 1910 izvedel prvi uspešen polet pred občinstvom v Subotici. To je bilo le šest let po znamenitem poletu bratov Wright. Sklop, ki govori o srbskem letalstvu med letoma 1912 in 1918, opozarja na to, da je bila Srbija peta država na svetu, ki je že imela vojno letalstvo.

Naslednja sklopa sta posvečena napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 in razvoju civilnega letalskega prometa v Jugoslaviji. Zlasti je bogata razstava, posvečena srbski in jugoslovanski letalski industriji. Prvo tovarno letal, Rogožarski, so ustanovili že leta 1923 v Novem Sadu (kasneje so jo preselili v Beograd), kmalu zatem pa so ustanovili še tovarne letal Zmaj v Zemunu, Državno vojaško tovarno v Kraljevu, Utvo v Pančevu idr. Leta 1927 so začeli proizvajati domači dvosed dvokrilec "fizir", ki je letel celih 50 let. Tudi jugoslovanska lovska letala ikarus (IKA-2 in -3) so šteli med boljša na svetu.

Po drugi svetovni vojni so nadaljevali konstrukcijo in proizvodnjo lastnih letal, pri čemer so bili doseženi največji uspehi s šolskimi letali, od "poteza" do "galeba". Vsa ta letala je mogoče videti. Za podzvočnim "orlom" so v tedanji Jugoslaviji izdelali tudi že prvi prototip domačega nadzvočnega lovca, a je razpad države ta projekt prekinil. Po napadu pakta Nato na Srbijo in Črno goro so odprli še zadnjo postavitev, ki so jo duhovito poimenovali "Eksponati, ki so padali z neba".

Zanimiva je zgodba o tem, kako je muzej dobil kabino F-16. Kmet, ki jo je našel po zrušitvi letala, jo je uporabljal kot pasjo utico. Potem mu je muzej kupil novo utico in tako dobil svoj eksponat. Muzej ima tudi postavitev, ki ni namenjena rednim obiskovalcem. Gre za promocijsko razstavo letalske industrije, ki je namenjena potencialnim poslovnim partnerjem. Muzej ima tudi sodobno kinodvorano s 120 sedeži, tukaj pa je tudi prodajalna spominkov. Sam sem muzej obiskal dvakrat, a je bila prodajalna spominkov žal obakrat zaprta.

Muzej ni odvisen od proračuna, temveč se financira s prodajo vstopnic, pa tudi s prodajo presežkov ali izmenjavo letal. Gre predvsem za že omenjena letala, ki stojijo ob zgradbi muzeja. Letalo zainteresiranemu kupcu pred prodajo popolnoma remontirajo v letalskem zavodu Moma Stanojlovića na Batajnici. Prodajo vsakega letala morata odobriti ministrstvo za obrambo in upravno odbor muzeja.

Letalski muzej v Beogradu ne govori le o srbski in svetovni letalski zgodovini, ampak tudi o letalski zgodovini drugih južnoslovanskih narodov, tudi Slovencev. Naj spomnimo, da je pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan izgubil življenje ravno na Kalemegdanu na promocijskem letu nad Beogradom. Slovenci so dali viden prispevek pri konstrukciji in izdelavi letal v obeh Jugoslavijah, mnogi pa so se proslavili tudi kot pogumni in vešči piloti.

Muzej priča o tem, da v teh prostorih obstaja presenetljivo bogata letalska tradicija. Žal se letalstva novih državic spreminjajo v "leteče muzeje". Slovensko vojaško letalstvo je tako oboroženo s pilatusi, ki s svojimi propelerji spominjajo na davno obdobje druge svetovne vojne… A pustimo zdaj to. Ko boste šli v Beograd, vsekakor obiščite tudi letalski muzej. Do sedaj ga je obiskalo več kot 600.000 ljudi, kar ga uvršča med najbolj obiskane muzeje v Srbiji in širši regiji.