Član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Marko Golob danes na novinarski konferenci v Ljubljani ni želel imenovati podjetij, ki jih je agencija vladi predlagala za prodajo. Dejal je le, da gre za večja podjetja, saj s kumulativno prodajo malih naložb zneskov, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ni mogoče doseči.

Prevzem naložb od Kada in Soda

"Slovenija je pred odločitvijo, da bo morala prodati kakšno od večjih družb, da bo lahko sanirala zgodbo Kada in Soda, ali pa te obveznosti prevzeti v proračun, ampak to je določitev vlade," je poudaril Golob. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je dodala, da je možnih več različic prodaje, tudi ta, da država določene naložbe prevzame od Kada in Soda, pri čemer je treba definirati način in časovnico takega prevzema. Toda to je v pristojnosti vlade, opozarja Komarjeva.

AUKN upravlja s približno 8,5 milijarde evrov vrednim državnim premoženjem, znesek skupno planiranih prodaj države, Kada in Soda znese približno pet milijard evrov, pri čemer največji delež predstavlja prodaja deleža v Darsu in brez tega znaša vrednost prodaje deležev do ciljnih lastniških deležev približno dve milijardi evrov, je pojasnil Golob in dodal, da približno toliko znaša letni proračunski primanjkljaj.

"Postavlja se ključno vprašanje: ali v tem trenutku iti v razprodajo ali se lotiti varčevanja. Lahko se nam zgodi, da v dveh letih razprodamo vse, kar imamo, in na osnovi teh prihodkov ublažimo proračunski primanjkljaj, nato pa bomo v dveh, treh letih, ko ne bomo sprejeli določenih strukturnih ukrepov, na istem kot zdaj, z razliko, da premoženja ne bo več," opozarja Golob in dodaja, da samo prodaja državnega premoženja ne more biti glavni vir za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. "To jasno pomeni, da se bo morala država verjetno zelo boleče soočiti s tem dejstvom in začeti varčevati."

Na AUKN sicer, tako Golob, približno vedo, kaj bi bilo mogoče trenutno dobro prodati in česa ne. Priporočilo vladi je, da proda tista podjetja, ki imajo možnost razvoja v okviru večjih sistemov oz. strateških partnerjev in ki jih je mogoče prodati nad knjižno vrednostjo. To v tem trenutku zagotovo niso banke, je pa to verjetno sektor energetika. Toda, glede na neizkoriščen kreditni potencial elektro podjetij v tem trenutku in velik investicijski val, ki je pred njimi, elektro podjetja verjetno niso najbolj primerna za prodajo.

Prodaja Petrola pomeni utrditev položaja v regiji

Večina podjetij, v katere je lastniško vpeta država, se trenutno vrednosti pod knjižno vrednostjo, izjema sta le Krka in Petrol. Krka za prodajo ni predvidena, Petrol pa verjetno je, pravi Golob. "Prodaja večinskega deleža Petrola bi prinesla neko prevzemno premijo, z njo je mogoče sanirati zgodbo Kada in Soda za nekaj let naprej, pomenil priliv od 600 do 700 milijonov evrov na kapitalski trg, lahko se utrdi položaj družbe v regiji," je svoje osebno mnenje predstavil Golob.

Golob ob tem opozarja, da agencija ne more definirati strateškosti določenih naložb. Agencija je dolžna v celoti, brez sprememb, v strateški dokument prenašati sektorske politike ministrstev. Komarjeva dodaja, da je ta vlada imela verjetno premalo časa, da bi se lahko poglobila v dokument in medsebojno uskladila sektorske politike ter z dokumentom uskladila tudi problematiko Kada in Soda. Je pa dokument po njenih besedah osnova za prihodnjo vlado, da bo lahko na njem gradila.

AUKN se je za predstavitev strategije - ta je bila pripravljena do sredine junija, vlada pa je ni potrdila - odločila, ker odpira vprašanje celovitega upravljanja državnega premoženja. Čas pred volitvami, ko je od številni političnih strank slišati napoved sprememb pri upravljanju državnega premoženja, je po Golobovih besedah za predstavitev primeren. "Prav je, da vse stranke, ki tekmujejo za sedeže v DZ, podajo dogovore na ta vprašanja," meni član uprave AUKN.