Prepričani so namreč, da imajo državljani pravico vedeti, kdo financira politične stranke, pa tudi, da je netransparentno financiranje političnih strank zaradi interesov donatorjev in "vračila uslug" žarišče korupcije. A vse kaže, da stranke poziva Integritete ne bodo upoštevale. Pri tem se sklicujejo na to, da imajo donatorji po zakonu pravico, da v primeru darovanja manjšega zneska od treh povprečnih bruto plač za minulo leto pri nas (kar znaša nekaj manj kot 4500 evrov) ostanejo anonimni, zato tudi večinoma donirajo manjše zneske od te vsote. Kot namigujejo v nekaterih političnih strankah, bi se namreč lahko podjetjem, če bi zmagala druga politična opcija, njihovo financiranje "napačne" stranke maščevalo. Zato tudi tisti, ki donirajo vsoto, ki zahteva njihovo razkritje, to najpogosteje naredijo tako, da dajo enake zneske različnim strankam.

Vse stranke, ki smo jih povprašali (razen SDS, ki na to vprašanje ni odgovorila), so zatrdile, da v tokratni volilni kampanji donacije, ki bi presegala tri povprečne bruto plače, niso prejele. V LDS so po besedah generalnega sekretarja Uroša Petohleba doslej dobili le nekaj majhnih zneskov. Vendar pa teh zaradi "korektnega sodelovanja z donatorji" najverjetneje ne bodo razkrili. "Slovenija ima problem, da se vsak, ki donira, tudi če to stori s še tako dobrimi nameni, znajde v navzkrižnem političnem ognju," pravi Petohleb.

Donatorji se z razkritjem ne bi strinjali

Tudi Zares donatorja, ki bi presegel vsoto treh povprečnih bruto plač, po zagotovilu sekretarja stranke Bogdana Biščaka doslej v kampanji nima, manjših donatorjev pa ne nameravajo razkriti, saj bi za to potrebovali njihovo soglasje, ki pa ga verjetno ne bi dobili. "V tej državi je razkrivanje donacij, zlasti tistih, ki jih dobijo levosredinske stranke, problematično, saj so ljudje v mandatu 2004-2008 že imeli izkušnje s tem, kako se ravna s političnimi nasprotniki," pravi sekretar Zares.

Da je majhna verjetnost, da bi dobili soglasja donatorjev za objavo njihovih imen, se strinja tudi vodja volilnega štaba Liste Virant Janko Jenko. V nekem dopisu je imela namreč njihova stranka navedeno vprašanje, ali donator soglaša z razkritjem njegovega imena, a se je o tem strinjal zgolj eden. Sicer pa Jenko poudarja, da so v Listi Virant sami bistveno znižali znesek donacije, in sicer na 1900 evrov za pravne in na 100 evrov za fizične osebe, kar pa jim precej otežuje zbiranje sredstev.

"Podatke o zbranih sredstvih za kampanjo bomo objavili skladno z zakonodajo," je vse, kar smo lahko izvedeli v SDS. SLS pa je potencialnim donatorjem obljubila, da jim bo zagotovila pravico do anonimnosti v skladu z zakonom. "Zato sredi volilne tekme ne moremo spreminjati te zaveze," poudarjajo. Sicer pa je do tega trenutka ljudska stranka na volilni račun dobila za 4500 evrov donacij in zato takšnih, ki bi jih po zakonu morala razkriti, ni.

Tudi v Pozitivni Sloveniji zagotavljajo, da za zdaj donatorjev, ki bi prispevali nad tri povprečne bruto plače, nimajo, manjših pa tudi oni ne nameravajo razkrivati. "Nimamo pravice zlorabiti tega, kar si je donator na osnovi zakona izbral," poudarja vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer.

Predlog sprememb zakona v predalu

Ob tem spominja na burno razpravo na to temo ob sprejemanju zakona, v kateri so se za zakonsko rešitev, da lahko donatorji do določene višine sredstev ostanejo anonimni, odločili prav zato, ker nekateri želijo strankam podariti nekaj denarja, ne želijo pa, da se njihovo ime pojavi v javnosti. Tako so - kot se spominja Möderndorfer - ob kandidaturi Jankovića na lokalnih volitvah imeli vrsto donatorjev, ki so donirali po 50 evrov. Če bi jih razkrili, bi torej morali dati v javnost cel kup imen. To, da so dali zgolj 50 evrov, bi se kaj hitro pozabilo, oznaka, da so donatorji določene stranke ali kandidata, pa bi ostala. "Če društvo Integriteta hoče, da so vsi donatorji javni, naj se raje zavzema za tovrstno spremembo zakona," še dodaja Möderndorfer.

Socialni demokrati pa so po besedah glavnega tajnika Uroša Jauševca društvu Integriteta odgovorili, da so se v tem mandatu trudili, da bi s spremembami zakona pravnim osebam prepovedali financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Dokler pa ostajajo po zakonu donatorji zneskov pod tremi povprečnimi bruto plačami anonimni, bodo to spoštovali.

Naj spomnimo, da je nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs že pripravila predlog novega zakona o volilni in referendumski kampanji, po katerem pravne osebe ne bi več smele financirati volilnih kampanj, hkrati pa naj bi s spremembami zakona o političnih strankah določili tudi, da podjetja in druge pravne osebe ne smejo več financirati političnih strank. Takratne koalicijske stranke so takšno rešitev načeloma podpirale, a do obravnave zakona na vladi ni prišlo, saj je ministrica Pavlinič-Krebsova pred tem odstopila, nato pa je bila izglasovana tudi nezaupnica vladi.

S posredovanjem želenih podatkov pa po besedah generalnega sekretarja DeSUS Ljuba Jasniča v njihovi stranki nimajo težav. Ob tem pa dodaja, da tako nimajo nobenega donatorja in nobenega sponzorja, temveč bodo celotno kampanjo financirali iz denarja, ki ga dobijo od države in iz članarine. V TRS pa napovedujejo, da bodo donatorje povprašali, če jih lahko razkrijejo. Prvak stranke Matjaž Hanžek pričakuje, da težav pri pridobivanju njihovega soglasja ne bodo imeli, saj gre za zelo majhne vsote.