Ste najizkušenejši član slovenske reprezentance. V svetovnem pokalu tekmujete že od leta 1998. S kakšnimi občutki greste na start nove sezone?

Priprave smo izpeljali po načrtu, imeli smo tudi srečo z vremenom. Vse je odlično, malo me je motilo le to, ker smo se po sili razmer vračali na iste skakalnice, zato je bilo občasno malo monotono. Potem ko je bil poleti velik poudarek na telesni pripravljenosti, so zadnja testiranja potrdila, da je vse tako, kot mora biti. Pripravljenost je solidna, v skoke se prikrade malo napak, zato ni odvečnih skrbi.

Na zadnjem treningu v Klingenthalu ste imeli tudi primerjavo s tekmeci iz Nemčije, Poljske, Finske...

Težko je le po treningih dajati realne ocene, vse bodo razkrile tekme. Bili smo enakovredni Fincem in Nemcem. Poljak Kamil Stoch, ki je blestel že v minuli zimi in na poletni veliki nagradi, nas ni preskakoval za deset metrov, s čimer bi nas prisilil v mučno tuhtanje, zakaj je toliko boljši.

Sezono začenjate brez treninga skokov na snegu.

V tem ne vidim nobenih težav. Ker je bilo vreme toplo, je bila tudi ledena smučina zelo podobna razmeram v snegu, zato ne bo težav s prilagajanjem. Glede doskočišča ni velike razlike med plastiko in snegom.

Ker je Mednarodna smučarska zveza spremenila pravilo o teži skakalcev, ste se morali zrediti ali pa skakati s krajšimi smuči.

S tem nimam težav. Moja teža in dolžina smuči ostajata enaki kot zadnji dve leti.

V novi sezoni bo kar deset tekem v smučarskih poletih, za katere ste specialist. Ali ste na treningih dali poudarek smučarski formuli ena?

Ne. Ker sem poskušal izboljšati delo nog na odskočni mizi, sem veliko treniral na manjših skakalnicah. Zaradi obilice izkušenj ne bo težav s prilagajanjem na letalnice, saj sem že vajen tovrstnih preklopov.

Koliko časa ste preživeli v vetrovniku pri Akrapoviču?

Enkrat do dvakrat na mesec. Bili so zelo ustrežljivi, da smo se lahko v njem malo poigrali.

Po lanski sezoni je bilo zelo burno, ker vam je Smučarska zveza Slovenije (SZS) dolgovala veliko denarja.

To je bilo zelo mučno obdobje. Ko smo sklenili dogovor, so se zadeve uredile z izplačili za nazaj. Bilo je nekaj zapletov s pogodbo za novo sezono, saj sem jo podpisal šele pred desetimi dnevi.

Ali ste morali znova popustiti pri zahtevah?

Malo. Najpomembneje je, da sem zdaj zadovoljen. Vedno je lahko sicer boljše, nikoli pa ni odlično.

Eno izmed področij neurejenih odnosov s SZS je bila oprema. Vi ste imeli največ pripomb na premajhno število kombinezonov.

Glede kombinezonov je celo bolje kot lani, saj jih imam lahko še enkrat več kot do zdaj, kar devet, potem ko mi jih je doslej pripadalo pet. Model smuči je enak kot lani.

Kakšni so vaši cilji v sezoni. Selektor Goran Janus je v načrte zapisal uvrstitev enega tekmovalca do petnajstega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala?

Moji so višji. Ker sem v skupnem seštevku svetovnega pokala že bil med najboljšo deseterico, si letos želim uvrstitev vsaj na deseto mesto. Na novoletni turneji je v načrtu dober nastop brez nihanj na vseh štirih tekmah. Posebno poglavje so poleti, zlasti svetovno prvenstvo v Vikersundu, kjer je zelo lepa in zahtevna letalnica, ter finale doma v Planici.

Po lanski sezoni niste imeli časa za počitek, ampak ste sedli tudi v šolske klopi.

Opravil sem maturo in se vpisal na višjo ekonomsko šolo v Kranju, a ni časa, da bi redno hodil na predavanja. Za dopust, razen takoj po koncu lanske sezone na Filipinih, poleti sploh ni bilo časa, ampak le kakšna kava in klepet s prijatelji.

Koliko časa ste posvetili vašemu hobiju - vožnji z motorjem?

Zelo malo, ker sem se osredotočil na treninge. Dvakrat po dva dni sem bil na dirkališču v Brnu, kjer sem naredil toliko krogov, da sem se zdivjal in sprostil adrenalin za letošnje leto.