Pravijo, da jim je dovolj uvajanja plačljivih oblik študija in plačljivih rokov izpitov, krčenja štipendij, dovolj bolonjske reforme, kjer je vse preveč balasta in premalo vsebin, naveličani so izključenosti študentov iz študijskega procesa in birokratskega delovanja fakultet. Čas je za novo univerzo, pravijo. Zahtevajo brezplačno šolstvo na vseh stopnjah, štipendije za vse, kakovosten program in institucijo, ki bo temeljila na samoupravljanju študentov in profesorjev po principih avtonomije, direktne demokracije in ne hierarhičnosti. Včeraj so zavzeli tudi nekaj predavalnic na filozofski fakulteti, kjer bodo organizirali alternativna predavanja, seminarje in akcije. Ducat najbolj zagretih aktivistov jih je ostalo na fakulteti ves dan in vso noč. Prenočili so na tleh v spalnih vrečah. Okupacijo bodo nadaljevali vsaj še nekaj dni, obljubljajo, potem pa se bodo razširili še na druge fakultete. Že naslednji teden naj bi zasedli fakulteto za družbene vede.
Visokošolski sistem ne deluje
Med okupatorji pa niso zgolj študenti, ideji se je pridružilo tudi nekaj profesorjev, med njimi Boris A. Novak, Rastko Močnik, Sandra Bašič Hrvatin in Jana Rošker. "Večina zahtev študentov je takih, da se profesorji z njimi strinjamo," je povedala slednja. To so denimo prekerizacija visokega šolstva, krčenje sredstev v visokem šolstvu in nižanje nivoja kvalitete znanja. Meni, da se morajo študenti in profesorji za realizacijo skupnih ciljev povezati. "A treba se je tudi zavedati, da sovražnik študentov ni filozofska fakulteta, niti Univerza v Ljubljani, sovražnik tiči globlje, v strukturi državne politike," je še povedala Jana Rošker, sicer predstojnica katedre za sinologijo na filozofski fakulteti. Sama se je aktivno vključila v okupacijo fakultete in četudi se mnogi njeni kolegi niso, je bilo med večino čutiti vsaj simpatijo do aktivistov. Današnji sistem visokega šolstva je, kot kaže, trn v peti vsem.
Spomin na sedemdnevno zasedbo je še vedno živ
Dekan fakultete Andrej Černe se aktivistom v okupaciji seveda ni pridružil, vendar jih tudi ni oviral. Zagotovil je, da ne bo uvedel nikakršnih sankcij ne za študente ne za profesorje, ki se bodo okupaciji pridružili. "Z marsikaterimi zahtevami soglašam tudi sam in skrajni čas je, da jih skupaj dorečemo. To so legitimne zahteve," je povedal dekan. Ne samo dekan fakultete, s tem se je strinjal tudi rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Radovan Pejovnik. "Kdo naj bi razumel študente, če ne njihov rektor? Zelo dobro jih razumem, mislim tudi, da se precej več ukvarjam s finančnimi problemi univerze kot oni sami, jih tudi bolje poznam in ne morem reči drugega kot to, da imajo prav," je ob včerajšnji okupaciji povedal rektor in dodal, da podpira tudi vse načine reševanja težav, dokler so na akademskem nivoju. "To je akademski nivo. Poglejte, kaj pa je narobe? Mirno, dostojanstveno bodo povedali probleme - če bi se sprevrglo v izgrede, pa bi seveda poskušal to umiriti," je še rekel.
Problemi so že od nekdaj
Ne le s finančnimi zahtevami, rektor si tudi na drugih področjih ne meče peska v oči in ne trdi, da je stanje, kakršno je, idealno. "Del krivde moram prevzeti tudi nase," je celo rekel rektor. "Javnost smo zelo slabo seznanili o tem, kaj je bolonjska reforma. To napako bomo popravili. Imamo vrsto aktivnosti, kjer bomo javnost seznanjali o tem," je rekel. Zagotovil je tudi, da na univerzi ves čas spremljajo delovanje reforme in jo tudi sproti popravljajo. Če pa bodo aktivisti ponudili nov model reforme, se bodo o tem pogovarjali, je obljubil. "Najlaže je reči bolonjska reforma je popoln fiasko. Jaz trdim, da ni. Popoln fiasko bi bil, če bi univerza ohranila 20 let stare programe in jih ne bi modernizirala."
Dotaknil se je tudi očitkov o šolninah in poudaril, da država šolanje na prvi in drugi stopnji v celoti plačuje. "Sicer slabo, ampak ga plačuje. A socialno stanje države je takšno, da so lahko dobri študenti izključeni iz možnosti, ne zaradi šolnine, ampak ker ne zmorejo velikanskih stroškov bivanja v Ljubljani. To je ogromna težava," meni rektor. Kot enega od problemov visokega šolstva vidi tudi množični študij. Meni, da je na ljubljanske fakultete prevelik vpis, in zato univerza s sredstvi, ki jih ima na voljo, študija ne more več kakovostno izvajati.
"Vse to so zgodbe, ki so že od prej," pa dodaja Černe, ki je bil prisoten ob zasedbi fakultete v sedemdesetih letih minulega stoletja. "Vedno je premalo denarja, vedno je kakovosten kader, ki ga ne moremo zaposliti... Težava je v tem, ker aktivisti nimajo sogovornika. Sogovornika imajo na ravni Univerze, ta pa ima zvezane roke, ker nima sogovornika naprej, saj se ne more obrniti na politiko," je rekel.
"Danes ne bomo dosegli nič, bomo pa naredili naslednji korak v reševanju problemov, ki se vlečejo že dlje časa," pa je medtem realen Miha Kordiš, sicer študent 4. letnika filozofske fakultete in aktivist gibanja Mi smo univerza. Gibanje je že v minulem letu opozarjalo na probleme na bolj družbeno sprejemljiv način, a to ni obrodilo sadov. "Upam, da bomo z današnjim dnem v javnosti odprli platformo, kjer so debate o problemih študija, financiranja fakultete in štipendij možne in da bomo končno začeli sodelovati z univerzo ter opredelili, kje lahko začnemo in kaj lahko dosežemo v skupnem boju za boljše visoko šolstvo," še pravi Kordiš.
