Od vseh kandidatov sta se najslabše odrezala guverner Teksasa Rick Perry in poslovnež iz Georgije Herman Cain, ostali pa so pokazali dovolj poznavanja problematike.

Med njimi je bila kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann, ki je Perryja obtožila naivnosti, ko je dejal, da v države, kot je Pakistan, ne bi več pošiljal denarja, dokler ne bodo postavile na prvo mesto ameriških interesov. Bachmanova je opozorila, da ima Pakistan jedrsko orožje.

Huntsman je zagovarjal čim hitrejši umik večine ameriških vojakov iz Afganistana in nadaljevanje boja proti teroristom s posebnimi enotami in brezpilotnimi letali, pri čemer je naletel na nasprotovanje nekdanjega guvernerja Massachusettsa Mitta Romneyja, ki vojakov ne bi umaknil od nikoder, še posebej pa ne iz Afganistana, ker to odsvetujejo ameriški generali.

Glede vprašanja bombardiranja Irana zaradi jedrskega programa se ni nihče povsem jasno opredelil za takšen korak, po novem vodilni republikanski kandidat, nekdanji predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich, pa je dejal, da bi to storil le v skrajni sili in nikakor brez zagotovil, da bi s tem tudi zamenjali režim. Za utrjevanje sedanjega režima v Teheranu pa Gingrich ne bi odmetaval ameriških bomb.

Perry bi uvedel sankcije proti centralni banki Irana, česar Obamova administracija, skupaj s predhodno republikansko, ni storila, saj bi s tem uvedla sankcije tudi proti državam, ki kupujejo iransko nafto, med njimi proti Rusiji in Kitajski.

Romney je obljubil, da bo kot predsednik ZDA kot prvo tujo državo obiskal Izrael. Tradicija sicer je, da ameriški predsednik najprej obišče Kanado.

Spopad Gingricha in Paula

Kandidati so se opredeljevali okrog vprašanja krčenja vojaškega proračuna za zmanjšanje primanjkljaja in le Huntsman ter Gingrich sta menila, da je treba prihranke najti tudi pri vojski. Romney bi vojaški proračun kvečjemu povišal, najbolj iskren pa je bil teksaški kongresnik Ron Paul, ki je poudaril, da sploh ni govora o znižanju vojaškega proračuna, ampak o upočasnitvi rasti tega proračuna, zato je svoje kolege pozval, naj ne jokajo za prazen nič.

V lase sta si skočila Gingrich in Paul, in sicer glede patriotskega zakona, sprejetega po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2011, ki organom pregona daje večja pooblastila. Gingrich bi zakon še zaostril, Paul pa je dejal, da je zakon v bistvu "nedomoljuben", ker žrtvuje državljanske svoboščine, za katere so se borili vse od ustanovitve ZDA.

Gingricha je obtožil, da želi policijsko državo, ta pa mu je odvrnil, da želi ustaviti teroriste, še preden pobijejo Američane. Paul je opozoril, da vseh zločinov pač ne morejo preprečiti, saj ne bodo pošiljali policistov v vsak dom, da bi ustavili zlorabo žensk in otrok.

Republikanski kandidati so Obamo, sicer redkeje, kot doslej obtoževali, da vodi mlačno zunanjo politiko, zaradi katere so ZDA šibkejše. Niso omenjali smrti Osame bin Ladna, podaljšanja veljavnosti patriotskega zakona in ohranitve Guantanama.

Gingrich si je najverjetneje zapravil pred kratkim pridobljeno vodstvo v anketah z mnenjem, da vseh nezakonitih priseljencev v ZDA, na primer tistih, ki so tam že 25 let in so si ustvarili družine ter so člani cerkvenih skupnosti, ne bi smeli izgnati.

Sicer pa so se vsi kandidati zavzemali za to, da se pospeši priseljevanje visoko izobraženih tujcev, pri čemer so pozabili na milijone, ki danes po ZDA čistijo hotelske sobe, restavracije, gradijo hiše, kuhajo in strežejo hrano, skrbijo za bolnike, brez katerih bi bile ZDA ohromljene.