Valičeva je pojasnila, da so sicer v okviru omenjene raziskave, ki je potekala lani, pričakovali v povprečju višji rezultat, dejavniki pa nakazujejo, da delavci stresnost še najpogosteje dojemajo zaradi odnosov, zahtevnosti delovnega mesta in napora. Po njenih besedah anketiranci niso pretirano izpostavljali simptome stresa, ki se pogosto kaže kot težava s spanjem, glavobolom, raztresenostjo, zaskrbljenostjo in napetostjo.
V 13 slovenskih gradbenih podjetij so v okviru raziskave potekali tudi skupinski pogovori s predstavniki vodstva podjetij, strokovnim kadrom in delavci. Iz teh pogovorov izhaja, da je na nižjih delovnih mestih, delovna sila predvsem izpostavljena stresu, ki izhaja iz fizičnih obremenitev in obremenitev povezanih s preživetjem - materialnim položajem.
Strokovni kader kot vmesna pozicija med delavci in vodji podjetij pa je svoj položaj opisal kot stanje med kladivom in nakovalom, saj doživljajo pritiske z dveh strani. Njihova glavna težava je stres, ki izvira iz njihove pozicije, poleg tega pa je za njih značilna tudi pregorelost, ki se kaže v utrujenosti in nespečnosti.
Predstavniki vodij podjetij so izpostavili, da se med delom pojavljajo tudi stresne situacije, ki izvirajo predvsem iz odgovornega položaja oz. ohranjanja poslovanja podjetja. Med raziskavo pa so se strinjali, da so razmere na trgu dela v gradbeništvu izjemno resne in zaskrbljujoče. Skrbi jih predvsem plačilna nedisciplina, kratki roki in s tem povezane nerealne zahteve investitorjev, ki največkrat na račun cene izdelka žrtvujejo njegovo kakovost.
Svoje konkurenčne prednosti vse tri omenjene skupine zaposlenih v gradbeništvu vidijo predvsem v kakovosti, prilagodljivosti in majhnosti podjetij.
