Volilce še vedno bega vprašanje, ali ste v volilno tekmo vstopili v dogovoru s predsednikom SDS Janezom Janšo. Lahko to prepričljivo pojasnite?

Naša stranka je popolnoma samostojna. V teorijah zarote, ki se sprožajo na obeh straneh - eni namreč trdijo, da sem dogovorjen z Janšo, drugi pa, da sem dogovorjen z Jankovićem -, ni niti zrna resnice. Nasploh mi je ideja o svetu zarot tuja. Ena glavnih vrednot mi je svobodna volja, svoboden um. Zato se mi zdi popolnoma neverjetno, da se take teorije zarote spletajo v zvezi z menoj. Nenazadnje rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da na teh volitvah lahko celo zmagamo. Kje bi torej bila logika, da bi se Janez Janša dogovoril z menoj, da namesto njega zmagam na volitvah?

Morda se je uštel?

Ha, ha, ha.

Mar ni v tem, da je njegov cilj 50 plus, se pravi na teh volitvah osvojiti več kot polovico poslanskih sedežev, dosegljiv samo na ta način, tudi nekaj logike?

Mi imamo svojo zgodbo, svoj program, svoje cilje in poglede, smo v celoti samostojni in želimo doseči čim boljši volilni rezultat.

Za novinca v prvi ligi, če se športno izrazim, je najbrž kar težko brez terenske mreže sestaviti moštvo za volitve. So vam pri tem pomagala znanstva po upravnih enotah?

Vsak od članov ožjega tima je h kandidaturi povabil določeno število ljudi, nekateri so se nam oglasili tudi sami. Sam sem iskal v različnih krogih, v gospodarskih pa tudi v krogih javnega sektorja. Iz javne uprave sem vabil le tiste, ki so se z dosedanjim delom posebej izkazali in pokazali, kako je lahko uprava kvaliteten servis za državljane in podjetja. Sicer pa je res, da je naš hendikep pomanjkanje terenske mreže. Logistiko smo morali vzpostaviti v treh tednih. Seveda nimamo takšne terenske mreže kot na primer SDS. Je pa naša prednost učinkovitost in racionalnost vodenja kampanje. Presenečeni boste, s kako nizkim proračunom se da izpeljati uspešno kampanjo.

Lahko pa bi vam SDS pomagala.

Mislim, da tega filma ne bomo videli.

Se programsko ujemate s SDS?

Skupne točke imamo z mnogimi političnimi strankami. S SDS imamo podobnosti glede davčnega sistema in umika države iz gospodarstva. Z Jankovićem smo si podobni glede ureditve referenduma. In še kaj bi se našlo.

Ključna razlika med vašim programom in programom SDS je napoved sprememb volilnega sistema v korist volilcev, odprava možnosti, da lahko že 30 poslancev razpiše referendum o čemerkoli, ter ukinitev državnega sveta. Vsemu temu pa SDS nasprotuje. Boste kljub temu z njimi sklenili koalicijo?

Prezgodaj je govoriti o tem. Imamo proporcionalni volilni sistem, v katerem nobena stranka ne more prilesti čez 50 odstotkov. Tudi če zmagamo, bomo morali v koalicijo še z vsaj eno stranko, da bi lahko oblikovali vlado. Toda ta proces se bo začel po 4. decembru, zato je danes o tem nesmiselno govoriti.

Se torej motim, ko mislim, da so te tri zadeve ključna točka vašega volilnega programa?

Ključne točke našega programa so odprava proračunskega deficita z inteligentnim gospodarjenjem v javnem sektorju, ukrepi za zagon gospodarstva in krepitev pravne države. Za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva načrtujemo zlasti davčne ukrepe in odpravljanje birokratskih ovir. V političnem delu pa je naša ključna programska točka strpnost, spoštovanje drugače mislečih. So nam pa pomembne tudi spremembe v političnem sistemu - volitve, referendum, ukinitev državnega sveta.

To v ljudstvu bolj razumljivem jeziku pomeni zategovanje pasu. Verjetno vas za vsako zategovanje pasu čaka referendum. Mislite, da boste te referendume, ki bodo očitno še vedno mogoči, dobili?

Imamo približno 6-odstotni primanjkljaj. Kot snežna kepa se povečuje javni dolg, rastejo obresti in problem bo postal neobvladljiv. Skrajni čas je, da ta trend ustavimo. Državljani bodo razumeli, da bo v javnem sektorju treba zategniti pas. Če gremo v to takoj, bo dovolj, če ga zategnemo za pol luknje. Če tega ne storimo zdaj, ga bo čez pet, šest let treba zategniti za tri luknje. Mi temu zategovanju pasu rečemo inteligentno varčevanje na vseh področjih javnega sektorja. Vsako leto bo treba privarčevati približno 1,5 do 2 odstotka proračuna.

V enem od intervjujev v času sprejemanja pokojninske reforme ste podvomili, da je ta ključno vprašanje reševanja iz krize.

Tako je. Pokojninska reforma ni ključno vprašanje reševanja gospodarske situacije. Tu sta prioritetna zmanjševanje javne porabe in ustvarjanje pogojev za konkurenčnost gospodarstva. To pa ne pomeni, da spremembe pokojninskega sistema niso potrebne. V prejšnjem mandatu žal niso uspele, ker jih vlada ni uskladila s socialnimi partnerji, ni pa veliko manjkalo. V prejšnjem mandatu pripravljeni predlog je torej čisto dobra podlaga za nadaljevanje pogovorov s sindikati. Odprtih je samo nekaj stvari. Recimo vprašanje, ali je pomembnejša pokojninska ali starostna doba. Sindikati se zavzemajo, da bi bila pomembna predvsem pokojninska doba, in mi se s tem strinjamo.

Napovedujete ukinitev nekaterih agencij in uradov. Katere, poleg agencije za upravljanje kapitalskih deležev države (AUKN), bi še ukinili?

Ukinili oziroma pripojili drugim inštitucijam bomo agencije za knjigo, za varnost v cestnem prometu, za javno naročanje, nepremičninski sklad, potem še urade za enake možnosti, za narodnosti, za verska vprašanja, za Slovence v zamejstvu in po svetu in urad za podnebne spremembe. Pa še kaj.

Kaj boste storili z zaposlenimi iz agencij in uradov, ki jih boste ukinili?

To ne pomeni, da jih bomo avtomatično poslali na cesto, mnogi od njih namreč opravljajo naloge, ki so za državljane, za gospodarstvo pomembne. Te agencije bi vključili v ministrstva in s to vključitvijo olajšali zmanjševanje števila zaposlenih. Enako velja tudi za združevanje ministrstev. S tem, ko združiš dve ministrstvi, ne pomeni, da eno ministrstvo ukineš in vse ljudi pošlješ na cesto. Z združitvijo omogočiš lažje zmanjševanje števila zaposlenih, saj se na primer podporne službe združujejo, odpravi se podvajanje funkcij.

Vsi, razen predsednika vlade in SD Boruta Pahorja, bi ukinili agencijo za upravljanje državnih kapitalskih naložb. Je to povezano z napovedmi o razprodaji državnega premoženja?

Najprej moram reči, da nasprotujem razprodaji državnega premoženja. Mi govorimo o umiku države iz gospodarstva, ker menimo, da je praksa pokazala, da država ni dober upravljalec v gospodarstvu. Zato se zavzemamo za njen umik, vendar ne brezglavo in čez noč, ampak preudarno, odprto in pregledno. Ko se bo v to šlo, mora politika prevzeti odgovornost, ne pa jo prelagati na neko agencijo. Mora se vedeti, da so predsednik vlade in posamezni ministri tisti, ki bodo odgovorni za to, kako bo ta proces speljan.

Ustavno sodišče, kjer ste bili včasih svetovalec, je zavrnilo kar nekaj vaših zakonov. Eden teh je zakon o javnih uslužbencih, v katerem ste predlagali, da je mogoče direktorje kadarkoli nekrivdno razrešiti.

Če smem dopolniti - ustavno sodišče v tej zadevi ni presodilo, da je taka razrešitev neustavna. Reklo je le, da je treba določiti rok. Sicer pa je sodišče res razveljavilo nekatere "moje zakone". Večkrat sem pri projektih, ki sem jih štel za javno koristne, zavestno prevzel tveganje ustavnega spora. Tak primer je tudi novela zakona, s katero smo določili, da lahko tiste, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, v javni upravi odpustimo.

Zakaj odpuščanj v javnem sektorju praktično ni?

Mislim, da zato, ker predstojniki nimajo dovolj motiva ali pa ker se teh postopkov bojijo. Sicer pa se tudi menedžerji v zasebnem sektorju neradi spuščajo v te postopke. Mislim sicer, da je postopek odpovedi zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela skrajni ukrep. Dostikrat je večji problem na strani šefov kot sodelavcev. Šefi včasih ne znajo motivirati sodelavca, mu jasno določiti pričakovanj, včasih ljudi postavijo na napačno delovno mesto. Sodelavca je treba najprej na lep način poskusiti vključiti v delo, in šele če to ne uspe, ker je nedelaven ali nesposoben, se mu izreče odpoved zaposlitve.

Bi število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšali tudi z zniževanjem proračunske postavke za plače?

Ja. Maso denarja za plače lahko zmanjšuješ na več načinov. Z zmanjšanjem števila zaposlenih pa tudi z ustavitvijo napredovanj. To je ena od pomembnih točk, ki se je bo treba lotiti v sodelovanju s sindikati. Napredovanja v javnem sektorju so namreč postala čisti avtomatizem. Vsi so ocenjeni z najvišjimi ocenami, in to ni v redu.

Država pridela letno več kot dve milijardi "izgube". Res verjamete, da je mogoče z varčevanjem v javni upravi zadolževanje vsaj ustaviti?

Ne verjamem, da je mogoče primanjkljaj odpraviti v enem letu. Mogoče pa ga je odpraviti v enem mandatu.

Boste pri tem zahtevali osebno odgovornost?

Tako je, vsak minister bo moral podpisati odgovornost, da bo na svojem področju realiziral potrebno znižanje javne porabe. Če vzamem samo področje zdravstva, je ogromno manevrskega prostora: od javnih naročil do določanja standardov in normativov za zdravniško delo. Odpreti je treba vprašanje zdravniških dopustov. Tudi sindikati bodo morali razumeti, da v sedanji situaciji 60-dnevni dopusti niso nekaj običajnega in zelo spominjajo na grške privilegije. Tudi v šolstvu bo treba pogledati, ali se da na primer na šolah racionalizirati svetovalne dejavnosti, ali se da za kakšno malenkost povečati število otrok v oddelkih. Na vsakem področju bo treba narediti kakšen majhen korak. Kot rečeno, pol luknje na vsakem pasu.

Tudi v smislu več privatizacije na teh področjih?

Ne, vsa ta področja zagotavljajo javne dobrine in morajo ostati v odgovornosti države in občin. Če se v te dejavnosti preko koncesij spusti privatne izvajalce, je to lahko sicer pozitivno, vendar jih je treba s koncesijskimi pogodbami trdo držati. Koncesije so se v primarnem zdravstvu izkazale kot nekaj koristnega. Sam s koncesijami nimam nobenih ideoloških problemov, gre za javne dobrine, ki jih pod istimi pogoji lahko zagotavljajo tudi zasebni izvajalci. Treba pa je koncesionarje učinkovito nadzirati.

Rekli ste, da bodo ministri osebno odgovorni. Torej bi jih v primeru nevarčevanja zamenjali?

Tisti, ki ne doseže rezultatov, se mora pač posloviti. To je nekaj povsem logičnega.

Pravite, da si boste prizadevali za pregon gospodarskega kriminala, vendar ste bili med tistimi, ki so hoteli z zakonom ukiniti tako imenovano Kosovo protikorupcijsko komisijo. Ustavno sodišče vam je zakon razveljavilo.

Ja, vendar iz drugih razlogov in ne zaradi Kosove komisije. Ustavno sodišče se je takrat spustilo v nekatere druge določbe tega zakona in odložilo njegovo uveljavitev. Kar zadeva protikorupcijsko komisijo, je moje mnenje nespremenjeno.

Ni bil torej razlog Drago Kos?

Ne. Res je sicer, da zdajšnjemu predsedniku komisije bolj zaupam, kot sem njemu. Načeloma pa še vedno mislim, da korupcije ne moreš preprečevati s komisijami. Korupcija se preprečuje z učinkovitim delovanjem policije in tožilstva. Ljudje jima morajo zaupati, da si upajo sume korupcije prijaviti.

Bi mogoče dali protikorupcijski komisiji več pristojnosti?

Mislim, da bi večje preiskovalne pristojnosti pomenile samo več zmede, ker bi se delo podvajalo. Že danes se to dogaja. Določeni prijavitelji se rajši obračajo na komisijo kot na tožilstvo. Komisija potem opravi nekaj analitičnega dela in vse skupaj preda tožilstvu. Igra torej vlogo poštarja. Gospod Klemenčič je dober strokovnjak in po najboljših močeh opravlja svoje delo, sam koncept komisije pa je zame sporen.

V oči pade sorodnost vašega programa s programom SDS v točki, da bi nekako prisilili sodnike, da vsako zadevo zaključijo v roku pol leta. Ne bi bil to politični pritisk, ki bi utegnil negativno vplivati na pošteno sojenje?

Ta standard je treba doseči, o tem ni dvoma. In to v sodelovanju s sodno vejo oblasti. Za odpravo zaostankov morajo biti v prvi vrsti odgovorni predsedniki sodišč. Za doseganje merljivih ciljev morajo odgovarjati s svojim predsedniškim mandatom. Na drugi strani pa je predsednikom treba dati tudi vzvode za upravljanje. Če se zahteva od sodne veje oblasti, da se odpravi problem sodnih zaostankov, ne gre za poseg v neodvisnost sojenja, saj ne gre za to, da bi se vmešavali v to, kako sodišča presodijo v konkretnih zadevah. Seveda mora sodna veja oblasti izvršilni in zakonodajni tudi povedati, kakšne pogoje ji morata zagotoviti, da bi lahko odpravili zaostanke. Rešitev problema sodnih zaostankov mora biti torej skupni projekt vseh treh vej oblasti. In že vnaprej povem, da se bom izogibal konfliktu s sodniki, saj konflikt med izvršilno in sodno vejo oblasti ne more prinesti pozitivnih posledic.

Si res obetate, da bosta tožilstvo in policija delovala bolje, če boste podredili kriminalistično policijo tožilstvu?

Mislim, da. Že danes je osnovni princip sodelovanja med tožilstvom in policijo ta, da tožilstvo usmerja policijo.

Ali to pomeni, da je generalni državni tožilec šef direktorju nacionalnega preiskovalnega urada?

Da. Komunikacija med tožilstvom in kriminalistično policijo poteka veliko lažje, če gre za isto organizacijo. Pomembno je, da vedno veš, kdo je za nekaj odgovoren. Tožilec naj bo odgovoren za pregon kaznivih dejanj, policija ga pri tem podpira in servisira.

Če boste prišli na oblast, napovedujete ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah.

In to takoj.

Tudi v odvetniški in notarski zbornici?

Da. Sedanja pooblastila zbornic pa bomo prenesli na ministrstva. Mislim, da za obvezno članstvo ni nobenega pametnega razloga, še bolj tvegano pa je prenašanje javnih pooblastil na zbornice. Splošno znano je, da zbornice delujejo izrazito cehovsko.

Kaj menite o predlogu SDS, da bi se prepolovile kazni za prometne prekrške?

S tem se ne bi strinjal. Bolj bi bil za razmislek o možnosti, da se kazni za prometne prekrške prilagodijo dohodkom posameznikov. Zavedam se, da je to zelo kompleksen projekt, ki terja visoko stopnjo informatizacije, v osnovi pa se mi zdi pravično, da bi ljudje plačevali kazni v skladu s svojimi dohodki.

To je neke vrste amnestija za revne.

Ne, kazen naj vsakega udari po žepu z enako ostrino.

O davkih je v vašem programu bolj malo napisanega.

Lahko vam povem konkretne programske točke na področju davkov. Zavzemamo se za socialno kapico. Dvignili bi prag za najvišjo, 41-odstotno davčno stopnjo. Mislimo, da je srednji razred danes previsoko obdavčen, saj te z 1250 evrov mesečnega neto dohodka davčni sistem že šteje za bogataša. Napovedali smo razbremenitev dela v prvem in drugem letu zaposlitve, saj ocenjujemo, da je pri davčnih obremenitvah preskok s študentskega dela v prvo zaposlitev daleč prevelik. Nismo pa navdušeni nad davčnimi olajšavami, saj menimo, da te le komplicirajo davčni sistem. Tudi pri korporativnem davku za podjetja novih olajšav ne bi uvajali, kvečjemu bi razmišljali, da bi za mala in srednja podjetja v prvih letih poslovanja znižali davčno stopnjo in s tem spodbudili nastajanje novih podjetij. Ne gre torej za radikalne davčne posege, temveč za evolutivne premike v pravo smer. Resno pa tudi razmišljamo, kako zajeti ekstra profite pri spreminjanju namembnosti zemljišč. V Sloveniji veliko ljudi obogati na osnovi špekulacij ali insajderskih informacij, klientelizma ali celo korupcije s spremembo namembnosti zemljišča.

Kaj menite o zvišanju DDV?

Menim, da nove etape v razvoju države ni pametno začeti z napovedjo višjega davka. Razumem, da je v skrajni sili dvig DDV za en odstotek ena od možnosti, vendar je ta izhod kljub temu zelo dvomljiv, saj se DDV kaj hitro pretoči v inflacijo, ta v plače in spet pridemo do tega, da tisto, kar smo pridobili na dohodkovni strani, izgubimo na odhodkovni strani.

Zakaj ste odstopili s položaja predsednika Zbora za republiko?

Nikoli nisem bil član SDS. Bil sem dober sodelavec te stranke in sem iskreno želel, da se njeno delovanje širi proti politični sredini, da bi bilo to delovanje čim bolj zmerno, uravnoteženo in ne radikalno. Zbor za republiko sem videl kot možnost za širjenje političnega prostora, sčasoma pa se je izkazalo, da so ga nekateri videli bolj kot podaljšek politične stranke. Nekaj časa sem v teh okoliščinah shajal, nato pa je letos spomladi ob primeru Velikovec, ko za nekatere očitno nisem bil dovolj radikalen, prišlo do različnih mnenj in tedaj sem napisal nekoliko čustveno obarvano odstopno izjavo, s katero sem hotel reči, da na tak način in pod takšnimi pogoji nisem sposoben voditi Zbora za republiko.

Peter Jambrek je rekel, da ste bili že nekaj časa predvideni za prehod v politiko in da so vam v Zboru ponudili lastne hrbte in ramena, da po njih splezate navzgor. Kako je bilo s tem podstavljanjem hrbta?

Že pred leti sem začutil, da me gospod Jambrek podpira v smeri bolj samostojnega političnega angažiranja. Da bi se neposredno pogovarjali v smislu, da me bodo oni ponesli na neko višje politično mesto, tega pa ni bilo.

Jedro vaše stranke ste tako imenovani resetiranci, vendar je iz nekaterih nastopov - zlasti navedb Žige Turka - mogoče sklepati, da je med vami prišlo do sporov.

Izraz resetirajmo Slovenijo je "intelektualna lastnina" Žige Turka. Okrog te ideje se je oblikovala skupina podobno razmišljajočih posameznikov: Turk, Pavliha, Pezdir, Šušteršič, Lahovnik in jaz. To se je nadgradilo v akcijo Gremonavolitve.si, pri kateri so nam mnogi očitali, da smo rekli samo a, ne pa tudi b. Da torej pozivamo na volitve, ne da bi ljudem ponudili dodatno možnost izbire. Potem je prišel trenutek, ko smo izvedeli, da bodo razpisane predčasne volitve, in se je bilo treba dokončno odločiti. Začeli smo razmišljati o volitvah in iz sestanka v sestanek so bili ti pogovori resnejši. Vedeli smo, da je velik prazen prostor, veliko volilcev, ki nimajo izbire zase. Med nami ni bilo nobenega spora. Lahovnik se je odločil za udobnejšo pot in je ostal med profesorji. Žiga Turk je na sestankih sodeloval, vedel je, o čem se pogovarjamo, in se na koncu odločil, da kot edini izmed nas, ki je bil član politične stranke, ostane v SDS. Mi to odločitev spoštujemo in z naše strani ni bilo nobene zamere. Zamere prihajajo s strani SDS.

Tudi s strani Žige Turka?

Ja, vendar te zamere ne razumem. Tako kot mi spoštujemo Turkovo odločitev, bi moral tudi on spoštovati našo in nam je ne bi smel zameriti.

V prejšnji vladi ste bili avtor etičnega kodeksa. Ga boste, če boste vodili prihodnjo vlado, ponovno napisali?

Moja izkušnja z etičnim kodeksom je, da je bolje etično delati, kot o etiki pisati. Mislim, da etičnega kodeksa ne bi imeli, bi pa s svojimi dejanji poskušali dokazati, da ravnamo etično.

Bi imeli v svoji vladi Dimitrija Rupla?

Ne.

Če boste predsednik vlade, se bo pomembno zmanjšal vaš osebni proračun. Premier Pahor je dejal, da s tri tisoč evri ne živi zelo lahko. Koliko zaslužite sedaj?

No, s tri tisoč evri se da v redu živeti. Dejstvo je, da zame vstop v prvoligaško politiko pomeni določeno finančno odrekanje. Moji sedanji zaslužki so okoli 7500 evrov neto na mesec, če bom v parlamentu ali vladi, bodo precej nižji. Vendar nas v politiko niso pritegnili finančni motivi. Pa tudi - če bomo dobro opravili svoje delo v vladi, bo to sijajna referenca in bomo to v nadaljevanju svoje kariere gotovo lahko unovčili tudi na trgu. Tudi v preteklosti je bilo tako. Ker sem solidno opravil delo ministra za javno upravo, so me kasneje tuja podjetja najela kot svetovalca. Dovolj samozavesti imam, da se ne bojim vstopiti v politiko, čeprav bom imel nekaj časa manjše dohodke. Materialno sem neodvisen - imamo lepo hišo, odplačali smo vse kredite, imamo nekaj prihrankov in za materialni status družine me ne skrbi.

Še preden ste se odločili za ustanovitev liste, je prišla v javnost anonimka, ki v veliki meri govori o vas in o Gregorju Golobiču. Mislite, da vam je kdo želel preprečiti, da bi vstopili na politično prizorišče?

Ta anonimka je del tistega najbolj nizkotnega v politiki. Mene takšne nizkotnosti, laži, podtikanja in obrekovanja sicer prizadenejo, a sem tudi sposoben takšne stvari vreči čez ramo, tako da danes s to lažnivo in opravljivo anonimko nimam več nobenih problemov. Ne razumem pa, kaj se plete v glavi človeka, ki se spravi napisati nekaj takega. To je popolnoma zunaj mojega miselnega sveta in tega ne znam pojasniti. Ali so tu zadaj politični motivi, ne vem. Zame tega problema ni več, avtor pa naj živi s svojo vestjo, kakor ve in zna.

Mislite, da pa lahko imajo s takšno anonimko probleme volilci?

Ne.