Odločitev, kako bodo to storili, še ni sprejeta, je po koncu vrha G20 povedal Van Rompuy. Evropske in neevropske države namreč očitno še niso našle načina za krepitev mednarodnega sklada, ki bi bil sprejemljiv za vse. Prav tako niso razkrili, kakšna naj bi bila vsota, s katero bi okrepili IMF, čeprav so o konkretnih vsotah po besedah nekaterih delegatov na srečanju govorili.

ZDA so bile sicer sprva povečevanju sredstev IMF nenaklonjene, medtem ko se britanski premier David Cameron izrecno izrekel za. Prav tako naj bi bila za tudi Kitajska, strinjanje s takim načrtom pa je izrazil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

Grki v vse večji zmedi glavna tema pogovorov skupine G20

V uradni izjavi po zaključku srečanja so države zapisale, da bodo pravočasno zagotovile sredstva, ki jih IMF potrebuje za izpolnjevanje svoje sistemske vloge. O možnostih izvedbe povečanja bodo na naslednjem srečanju razpravljali finančni ministri držav G20, med možnostmi pa izjava omenja bilateralne prispevke ter prostovoljno sodelovanje pri oblikovanju posebnih struktur.

Prav tako so se voditelji uspeli dogovoriti o krepitvi globalne finančne varnostne mreže. Tako so IMF podprli pri oblikovanju nove previdnostne in likvidnostne linije, s katero bi lahko pomagali državam pri zagotavljanju kratkoročne likvidnosti. Gre za države "z močnimi politikami in temelji, ki se srečujejo z zunanjimi šoki". Sicer pa bo IMF delal tudi na vzpostavitvi enotnega finančnega mehanizma, prek katerega bi lahko pomagal članicam v težavah.

(Foto: AP)

Zaključna izjava pa se dotika tudi vprašanja posebnih pravic črpanja (SDR) oz. košarice valut, ki določajo vrednost te knjižne valute IMF. SDR je sedaj košarica štirih valut - evra, jena, britanskega funta in ameriškega dolarja, a hitro rastoča gospodarstva že več let izvajajo pritisk na njeno reformo, da bi ta bolj odražala realnost. Predvsem naj bi v košarico vključili kitajski juan. Sestava košarice SDR bo pregledana "leta 2015 ali prej, če bodo valute izpolnjevale obstoječe kriterije za vključitev", v zaključni izjavi pišejo gospodarstva G20.

IMF, ki deluje kot posojilodajalec državam v skrajni sili, ima trenutno okoli 400 milijard dolarjev oziroma 291 milijard evrov posojilne moči. V zadnjem času so se pojavile skrbi, da je to premalo v primeru, da se zaostri dolžniška kriza v Grčiji in da pade tudi Italija.

Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je izpostavil premik v G20 glede kontroverznega globalnega davka na finančne transakcije. Soglasja še ni, a obstaja vsaj priznanje prizadevanjem tistih, ki ga želijo uvesti, je dejal.

Poleg tega sta Van Rompuy in Barroso danes ponovno odločno pozvala k "nacionalnemu konsenzu" vseh političnih sil v Grčiji glede celovitega dogovora za rešitev krize v območju evra, doseženega v noči s 26. na 27. oktober.

Barroso je še dejal, da je bilo na vrhu G20 veliko pozornosti namenjene območju evra, pri čemer so svetovne partnerice EU posredovale "jasno sporočilo podpore", nekatere pa tudi "občudovanja" zaradi ukrepanja pri spopadanju s krizo brez primere.

A na vrhu G20 je šlo po Barrosovih besedah "za veliko več kot le zadeve območja evra". Izpostavil je, da so podprli načrt za rast in delovna mesta, ter izrazil upanje, da bo dosežen dokončen dogovor glede povečanja sredstev IMF, kar je pomembno ne samo zaradi EU, ampak zaradi nestabilnosti na globalnih trgih.

Van Rompuy pa je zatrdil, da je EU še vedno pomemben igralec na globalnem odru, pa čeprav imamo včasih občutek, da igra v defenzivi.