Papandreou je na izrednem zasedanju vlade v Atenah nakazal, da je bil referendum izhod iz položaja, ko se je zdelo, da načrt za rešitev evra znotraj Grčije ne uživa podpore. "Imeli smo dilemo – ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, da če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma," je izjavil.

Toda presenečenj s tem še ni bilo konec. Svet Evropske centralne banke (ECB) je namreč na prvi seji pod vodstvom novega predsednika ECB Maria Draghija nepričakovano znižal ključno obrestno mero za območje evra – za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka. Gre za prvo spremembo obrestne mere od julija. ECB je letos pred tem ceno denarja zvišala za 0,5 odstotne točke.
Predsednika dveh osrednjih institucij EU sta danes v skupnem sporočilu za javnost izpostavila željo, da Grčija ostane v območju evra. "To naj bo kristalno jasno. Želimo, da Grčija ostane v območju evra," sta zapisala šef evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ob tem sta poudarila, da je območje evra pripravljeno še naprej podpirati Grčijo, a da se ta mora držati svežnja, dogovorjenega v noči s 26. na 27. oktober, ter nadaljevati izvajanje programa EU in Mednarodnega denarnega sklada.

Medtem ko so voditelji dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev skupine G20 sestankovali na francoski rivieri, je na Peloponeškem polotoku odjeknil alarm najvišje stopnje.

Tako francoski predsednik Nicolas Sarkozy kot tudi nemška kanclerka Angela Merkel sta bila včeraj odločna: "Grčija je pred pomembno odločitvijo: ostati v območju skupne valute ali pa ga zapustiti." Izjemni pritiski mogočne dvojice, razprtije znotraj lastne stranke, "ne" referendumu finančnega ministra Evangelosa Venizelosa so bili očitno prehud zalogaj za grškega premierja Georgiosa Papandreoua, ki se je dolgo časa igral celo z mislijo o odstopu s položaja predsednika vlade, a se je na koncu uklonil in preklical referendum. K temu je treba dodati, da se je hkrati premislil tudi opozicijski vodja v grškem parlamentu Antonis Samaras, ki se je končno zavezal podpori varčevalnim ukrepom, s čimer je nedvomno pripomogel k odločitvi Papandreoua.

Zaskrbljenost nad nastalo situacijo v Evropi je izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki priznava, da je Grčija najnujnejša tema pogovorov, a je zaskrbljen predvsem nad nevarnostjo, da se kriza razširi na druge države in postane za območje evra nevzdržna. "Treba je zgraditi 'požarni zid', Mednarodni denarni sklad (IMF) mora pri tem igrati pomembno vlogo," je dejal Obama in nakazal, kaj bo glavna tema pogovorov srečanja, na katerem naj bi voditelji razpravljali med drugim tudi o davku na finančne transakcije (tako imenovana taksa Robin Hood), o kitajski valutni politiki, finančnih reformah in iranskem jedrskem programu. Na veliko ogorčenje humanitarnih organizacij pa je kriza na obrobje potisnila teme, kot so zbiranje sredstev za najrevnejše države, borba proti lakoti in podnebnim spremembam.

jan.bratanic@dnevnik.si