Borut Miklavčič je sicer pripravil več kot 40 predlogov za reformo zdravstvenega sistema, a dlje od vlade z njim ni prišel. Marušičevo nadgradnjo zdravstvenega sistema je vlada potrdila, politična situacijo pa jo je zadržala pred vrati parlamenta.

Uspešni z majhnimi koraki

Medtem ko je Miklavčič predvsem nižal cene zdravil in energično končeval dolgoletne gradnje, se je Marušič v zgodovino zapisal z več majhnimi koraki. Potem ko je septembra 2010 na zdravstvene storitve čakalo 83.642 ljudi, se je številka do tega meseca zaradi pravilnika o najdaljših čakalnih dopustnih dobah prepolovila, nad dopustno mejo pa čaka še slabih 3000 bolnikov. Velik premik je njegova usmeritev v preventivo in v okrepitev osnovne zdravstvene ravni. Zgodnejše odkrivanje kroničnih bolnikov in skrbnejše spremljanje njihove bolezni v okoli 100 referenčnih ambulantah že omogoča, da se zdravniki bolj bolnim lahko posvečajo dlje. Da bi imeli boljšo zdravstveno oskrbo in dostopnost tudi ljudje na podeželju, bi morali dokončati še projekt ruralnih ambulant, ki je zastal nekje na pol poti.

Preventiva bo zaradi višjih trošarin za tobak in tobačne izdelke, ki bodo začele veljati 1. julija prihodnje leto, bogatejša za milijon evrov. Poleg tega je dokazano, da zaradi vsaj 10 odstotkov višjih cen tobačnih izdelkov kajenje opustijo štirje odstotki kadilcev. To je pomembno, ker zaradi posledic kajenja na leto umre okoli 3000 ljudi v aktivni dobi. Manj uspešni so bili s predlogom o zvišanju trošarin na vse alkoholne pijače, saj se je predlog ustavil na vladi. Na ministrstvu pa se še niso odzvali na predloge, da bi, kot v mnogih državah, z zakonom prepovedali pitje alkohola na javnih mestih in s tem preprečili opijanje mladoletnikov na javnih prireditvah in predvsem ob koncih tedna.

V duhu racionalnejšega obnašanja in tudi boljše obravnave bolnikov na enem mestu je združevanje izvajalcev nujne medicinske pomoči. Za zdaj so se tako, da hudo bolnemu vse potrebno ponudijo na enem mestu, organizirali v splošnih bolnišnicah Izola, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Novo mesto in na Ptuju.

Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki omogoča hitrejše zaposlovanje zdravnikov iz drugih (neevropskih) držav, je naš za 300 do 500 zdravnikov podhranjeni zdravstveni sistem v devetih mesecih okrepil z dvema zdravnikoma interne medicine, tremi nevrologi, sedmimi radiologi, tremi zobozdravniki, tremi zdravniki družinske medicine in enega zdravnika. Dopolnilne predloge mora opraviti še 122 prosilcev, 63 vlog pa še rešujejo.

Težava ostajajo tudi investicije. O "podedovani" gradnji DTS oziroma tako imenovani novi urgenci v Ljubljani je bil Marušič vedno odkrit: po njegovem ne more biti dokončana prej kot konec leta 2014. Na Onkološkem inštitutu medtem še vedno čakajo na sanacijo vodovoda in klime, vmes pa so dočakali tudi stečaj izvajalca gradbenih del SCT, ki bi moral glede na lanske načrte poskrbeti vsaj za vodovod.

Z zavarovanjem še večje težave

Vlada marsikatere zaveze v koalicijski pogodbi ni uresničila, največji spodrsljaj pa je neuspeh pri reformi. Po mnogih javnih razpravah je tako zmanjkalo časa, da bi spremembe uskladila s socialnimi partnerji in jih pripeljala v državni zbor. Tako niso zakonsko spodbudili neprofitnega izvajanja dopolnilnega zavarovanja, kar je napovedovala koalicijska pogodba, niti ga niso ukinili, kot je načrtoval minister Marušič. Na vladi je ostala tudi novela zakona o pacientovih pravicah, ki stari zakon dopolnjuje s pravico do drugega mnenja in dopustnimi čakalnimi časi in dobami.

Stranke odhajajoče vlade so se v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo obnovile univerzalnost javnega zdravstva. Pri tem so obljubljali, da bodo zdravstveno zavarovanje pridobili tudi tisti prebivalci Slovenije, ki ga takrat še niso imeli. Zgodilo se je ravno nasprotno - v zadnjih treh letih je strmo naraščalo število ljudi brez zavarovanja, pa tudi tistih, ki so jim zaradi neplačevanja prispevkov "zamrznili pravice" in so zastonj deležni le še nujnega zdravljenja. Slednjih je bilo sredi letošnjega leta že več kot 8000, med drugim tudi več kot 500 otrok, zavarovanih po svojcih. Sramotno odrekanje zdravljenja otrokom so poslanci odpravili šele zadnji dan pred razpustom parlamenta, kaznovanje odraslih z zamrznjenimi pravicami pa ostaja.

Uspešnejša je bila vlada pri urejanju trga z zdravili, izpolnili pa so tudi zavezo za brezplačno cepljenje proti HPV. Pri tem je ministrstvo za zdravje v Miklavčičevem mandatu prek razpisnih pogojev "posel" sicer omogočilo le enemu proizvajalcu tega cepiva, kar pa je nedavno popravil njegov naslednik Marušič.

Čeprav so koalicijske stranke v času Janševe vlade ves čas nasprotovale prepletanju javnega in zasebnega v zdravstvu, danes nista kaj dosti bolj ločena kot pred tremi leti. Resda so ustavili množično stihijsko podeljevanje koncesij iz obdobja ministrovanja Andreja Bručana, kljub temu pa tudi tokrat ni šlo brez podeljevanja "na lepe oči". Mandat je tako zaznamovala koncesija Tomislava Klokočovnika, ki mu jo je Borut Miklavčič podelil tik pred odhodom z ministrskega mesta, v Marušičevem mandatu pa je njena vrednost zrasla z 69.959 evrov na 593.439 evrov. Nadzor ministrstva za zdravje je kasneje pokazal, da zavod Tomislava Klokočovnika nima ne prostorov, ne opreme, ne kadrov, ki bi omogočili vstavljanje srčnih spodbujevalnikov in operacije na odprtem srcu, za katere je dobil koncesijo.

Prav tako niso povečali variabilnega deleža dohodkov zaposlenih v zdravstvu, za kar bi si morali glede na koalicijsko pogodbo prizadevati. Da je sedanji plačni sistem preveč rigiden, dosedanjo in bodočo vlado v teh dneh ob stavki srednjih medicinskih sester opozarjajo sindikalisti pa tudi vodstva bolnišnic.