Bogomir Strašek je na Ljubno prišel pred 40 leti, ko je bilo v tedanji občini Mozirje več kot dva tisoč brezposelnih. KLS, ki je zdaj vodilno svetovno podjetje za izdelavo zobatih obročev vztrajnikov avtomobilskih motorjev, je sprva zaposloval dobrih šestdeset ljudi, hkrati pa so v podjetju skrbeli tudi za izobraževanje šolarjev, saj so jih imeli 37. Zato je pogosto tudi dejal: "Smo šola, ne tovarna." Ves čas ga je gnala želja po razvoju in rasti, zato je prva leta vodenja podjetja svoje temeljno znanje strojništva še nadgradil, študiral pa je tudi ekonomijo.
Nekaj let je bil v Mozirju tudi partijski sekretar, njegov šef pa je bil Mitja Popit. "Tedaj so bili taki časi. Če si hotel narediti kaj večjega in ne ostati na ravni obrtnika, si moral biti del tega ustroja." Tako kot je bil sam vpet v lokalno okolje, je njegov pomemben del postalo tudi podjetje, ki zaposluje pretežno strokovnjake iz Zgornje Savinjske doline. Na vprašanje, kdaj mu je bilo v poslu najtežje, s cmokom v grlu pove, da je bilo to leta 1992, ko so izgubili jugoslovanski trg. "Domači kupci so propadli in na Ljubnem smo ostali s 128 zaposlenimi in dvema milijonoma mark prihodkov, kar pa je pomenilo, da nimamo niti teoretične osnove za preživetje. A s sodelavci, ki so mi pomagali in šli z menoj skozi ta ogenj, nam je uspelo ta težka leta prebroditi in iz pepela priti na vrh."
Iz tega KLS še nekaj bo
Tedaj so se namreč odločno preusmerili na zahodnoevropske trge. Izjemen izziv jim je bil nemški trg, na katerem je Shaeffer Group največji proizvajalec dvomasnih vztrajnikov na svetu. Kot pomembna prednost se je izkazala Straškova neomajna vztrajnost. Na svojem prvem sestanku februarja 2000 je namreč tri ure čakal prodajnega referenta, da mu je ta nato namenil pol ure. In vsa nadaljnja poslovna srečanja so nato v Shaeffer Group utrdila prepričanje, da iz tega KLS pa še nekaj bo. Na prvem obisku, ki so ga Nemci namenili presoji KLS, jim je Strašek, kot sam pravi, skupaj s sodelavci nekoliko sramežljivo dejal, da želijo postati njihov dobavitelj in da želijo preseči dva milijona kosov. Leta 2005 so že postali njihov dobavitelj leta, danes pa so po številu prodanih kosov njihov glavni dobavitelj.
Znanje in trdo delo sta temelja, na katerem gradi KLS, ki je v zadnjih desetih letih produktivnost dela povečal za 10 odstotnih točk, skupno produktivnost pa za 500 odstotkov. Na vprašanje, kako Strašku uspeva ohraniti tako visoko stopnjo motiviranosti, pravi, da morebiti včasih res pričakuje še več, a v pričakovanjih je treba biti zelo stvaren. "Svoje sodelavce vodim s svojim zgledom tako pri prihajanju na delo in delavnosti kot pri strokovnem delu, ki ga natančno opravljam, in z odgovornostjo, kako opravljam svoje delo." Strašek je namreč še vedno vsako jutro v svoji pisarni med 5.19 in 5.22.
"Ko so ljudje videli, da imam pogum in da vem, kako do ciljev, so mi sledili. In postali smo dober tim. Upam, da moji najtesnejši sodelavci, drugi zaposleni in partnerji čutijo, da jih spoštujem in da sem odgovoren. Da vidijo, da mi ni vseeno, kaj se bo dogajalo v prihodnje s podjetjem. In da sem jim to dokazal tudi v najbolj kriznih časih, da jih nisem pustil na cedilu s problemi, ki so bili včasih res brezupni."
Njegova ekipa ima vsako jutro sestanek, na katerem imajo najpozneje do 9. ure že rešitve za zahteve kupcev. "Dopoldne pridejo k meni kupci in prav je, da jim že lahko dam jasne odgovore. To je ena naših odlik." In njihova neomajna ambicioznost. Ko smo se lani pogovarjali z njim ob prejemu kipca srebrna gazela, je dejal, da nočejo biti samo lokalni evropski dobavitelji.
"Seveda bi se lahko odločili, da smo lokalno, evropsko orientirano podjetje, ampak mislim, da to ni dobro za prihodnost podjetja. Kitajska, Indija in Japonska so namreč največji avtomobilski trgi. Dobili smo že pozive s Kitajske, naj tudi tam odpremo podjetje, ker smo dober dobavitelj." In po letu dni ima KLS namesto 40 odstotkov evropskega trga že polovico, namesto 12 odstotkov svetovnega pa 13 odstotkov. Na Kitajsko izvozijo 12 odstotkov svojih izdelkov.
Skozi krizo s prehladom
V proizvodnji imajo tudi semaforje, ki kažejo uspešnost posamezne linije. Na monitorju se tako kažejo zelena luč, znak za oblačno in strele. Če je še to premalo, se oglasi kukavica. Ob konstantnem povečevanju produktivnosti ohranjajo visoko stopnjo kakovosti izdelkov, saj imajo le 1,8 reklamacije na milijon izdelkov, pa še to nameravajo v kratkem znižati na 1,6.
Vzajemno spoštovanje med sodelavci, ki ga ponazarja tudi impozantna skulptura na dvorišču pred poslopjem KLS, je ključno lepilo podjetja. Strašek zelo ceni in tudi nagrajuje dobre sodelavce, ki zato v podjetje ne hodijo v službo, pač pa delat, ker pri delu uživajo. Ko so lani prejeli srebrno gazelo, je Strašek pojasnil, da prav posebnega slavja ne bodo imeli. "Nikoli nimamo prav velikih zabav. Mojim sodelavcem običajno rečem, da smo v podjetju zato, da delamo. Sicer pa se trudimo, da pri delu tudi uživamo. V podjetju nikoli nimamo alkohola. Bomo pa skušali ves kolektiv nagraditi."
Strašek ima dobre odnose tudi s sindikatom, v katerega je včlanjena tretjina zaposlenih. Tako so v sodelovanju prebrodili tudi leto 2008, ko so bile razmere precej naelektrene, saj so se na takrat najbolj primeren način skušali odzvati na krizo. Oktobra 2008 so tako skrajšali delovni čas, sebi je Strašek za četrtino znižal plačo, preostalim vodstvenim delavcem decembra za petino, marca 2009 pa še delavcem za desetino. "Nismo vedeli, kaj nas čaka. Vedeli smo sicer, da imamo orožje v svojih rokah, a nismo vedeli, kako se bo kriza razvijala globalno. Tako smo to obdobje prešli samo s prehladom," je Strašek slikovito opisal razmere v letu 2008 in 2009. "A že pred krizo smo dobro delali. To je tako kot s človekom. Če si dobrega zdravja in dobre kondicije, epidemijo preživiš s prehladom. Če pa si šibkega zdravja, lahko umreš."
Strašek pogosto poudarja pomen odgovornosti, v ožjem in širšem smislu besede. "Najprej je vsak od nas odgovoren do svojega dela, da ga opravimo kvalitetno, pravočasno in vsak dan bolje. Skupaj z ožjimi sodelavci čutimo veliko odgovornost do zaposlenih. Kot širša družba bi morali narediti veliko več, da bi prevladalo spoznanje, da je za blagostanje posameznika in države najprej treba ustvariti dovolj veliko dodano vrednost. To znamo in delamo podjetniki. Dobri podjetniki smo kot vojskovodje, ki v vsakdanji bitki za večji tržni delež zmagujemo. Zato bi morali za ugled in promocijo dobrega podjetništva in uspešnih podjetnikov narediti veliko več."
Tako odločno in jasno, a vedno zelo umirjeno govori Strašek. In tak je tudi, ko razmišlja o tem, kaj so pravzaprav tiste ovire, ki ne omogočajo razvoja gospodarstva v Sloveniji. "Vsi seveda opozarjajo na slabosti naše zakonodaje in neučinkovitost pravnega sistema, a jaz bom na prvo mesto postavil ljudi in njihov način razmišljanja. Premalo je kritične mase ljudi, ki razmišljajo tako kot mi: da se je treba potruditi za kupce, da je treba delati in biti zanesljiv ter držati besedo, da je treba spoštovati partnerje, s katerimi delaš, in da je treba poravnati obveznosti najprej do vseh drugih, če kaj ostane, ostane v podjetju, in šele potem ostane tebi. V tem se kaže odgovornost, ki bi jo morali imeti ljudje."
Strašek je prepričan, da je tega med ljudmi premalo in da si ljudje želijo predvsem na hitro obogateti. "Preveč je dezerterjev med menedžerji in ključnimi ljudmi pa tudi požrešnosti."
Zelo je ponosen na doseženo in se zaveda, da je zlata gazela zaveza za naprej. "Do zdaj nam pri doseganju teh ciljev ni nihče pomagal ali nas podpiral, vse smo si morali izbojevati sami. In to je dokaz, da se da. Z ljudmi iz našega okolja, z ljudmi iz Zgornje Savinjske doline, smo dosegli, da smo dobili zlato gazelo, zavedamo pa se, da bomo morali s svojim delom ves čas dokazovati, da smo vredni tega priznanja!"
Iz operativnih nalog se bo Strašek, ki bo v sredo, 2. novembra, dopolnil 65 let, začel počasi umikati. Tako bo prosti čas lahko v še večji meri preživljal z družino, še naprej hodil po bližnjem hribovju in bral. Knjige in strokovna literatura so njegove stalne spremljevalke, med slovenskimi literati pa mu je najbližji Drago Jančar.
